Kot je na današnjem dogodku Energetika in regulativa ’24 v Ljubljani dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina, je tudi zadnje prenova sistema obračunavanja omrežnine pri dobavi elektrike velik zalogaj, po uvedbi novega sistema bodo njegovo izvajanje pozorno spremljali. Datum uveljavitve, ki je bil v preteklosti večkrat prestavljen, ostaja 1. julij letos.
Novi sistem bo omogočil znižanje stroškov omrežnine s premikom odjema v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno in bo zato omrežnina nižja. Bo pa prilagoditev priložnost, ne dolžnost, je poudarila Godina in ponovila, da se bo za gospodinjstva ob nespremenjenih navadah strošek omrežnine, ki predstavlja pomemben del končnega računa, na letni ravni nekoliko znižal.
Več bodo morali plačati odjemalci, ki sedaj plačujejo nesorazmerno nizko omrežnino glede na to, koliko obremenjujejo omrežje. Kot primer je navedla tričlansko gospodinjstvo, ki se ogreva s toplotno črpalko in kuha na elektriko ter ima bazen, savno in električno vozilo, ki ga polni večinoma ponoči, ob šestih kilovatih (kw) dogovorjene obračunske moči pa plačuje 65 evrov omrežnine letno. Enočlansko gospodinjstvo s prav tako dogovorjeno obračunsko močjo šest kW, ki se ogreva na plin ali daljinsko ogrevanje, pa letno plača 100 evrov omrežnine. Po novem bo prvo plačalo okoli 300 evrov (s prilagoditvijo odjema 240 evrov), drugo pa 95 evrov.
Ob povečanju proizvodnje iz obnovljivih virov in povečani porabi elektrike, med drugim za ogrevanje in prevoz, so v prihodnjih letih nujne investicije v omrežje. Že sedaj je okoli petina vlog za priklop male sončne elektrarne v omrežje zavrnjenih. Kot je dejal direktor področja za obratovanje pri Elesu Jurij Klančnik, se s povečevanjem deleža energije obnovljivih virov, ki je bolj nestanovitna, višajo tudi stroški, ki jih ima operater omrežja z zagotavljanjem rezerve, ki je potrebna pri blaženju nihanj.
Z vodjo GIZ distribucije električne energije in direktorjem Elektra Gorenjska Urošem Blažico sta se strinjala, da se bo morala omrežnina, iz katere se financirajo investicije v omrežje, v prihodnje zvišati.
Kot je povedala Godina, bo znesek pobrane omrežnine v letih 2024-2026 nespremenjen (pri nekaj manj kot 373 milijonih evrov letno), bodo pa spremembe zagotovo potrebne po letu 2026.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je dejala, da bo treba ponotranjiti, da so spremembe nujne. Poleg tega da je treba opustiti rabo fosilnih goriv zaradi onesnaževanja lahko drugačen način z uporabo novih tehnologij in obnovljivih virov pomeni tudi ekonomski prihranek.
Ministrstvo sicer letos čaka zahtevno leto, kar se tiče predlaganja sprememb zakonodaje, sta povedala z ministrom Bojanom Kumrom. Vlada bo v DZ predvidoma poslala nov energetski zakon, novelo lani sprejetega zakona o uvajanju naprav naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (predvsem sonca in vetra), podnebni zakon in novelo zakona o oskrbi z električno energijo, ki bodo med drugim v slovenski pravni red prenesli novosti evropskih direktiv.
Ministrstvo bo v roku dveh mesecev razpisalo subvencije za postavitev hranilnikov energije k obstoječim sončnim elektrarnam, kar doslej ni bilo subvencionirano, je napovedala državna sekretarka.
Vir: STA
