Search
Close this search box.

V Črni o izkušnjah in posledicah ujme, opozorilih stroke in pomoči EU

Prek osebnih zgodb pripadnikov intervencijskih enot in v luči Sloveniji odobrenih sto milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU je v sredo v Črni na Koroškem potekala okrogla miza Poplave in EU pomoč. Govorniki so opozorili na dolgoletno zanemarjanje hudournikov, visoke stroške obnove in poudarili pomoč EU, ki ni le v denarju.

Avgustovska ujma je bila tudi za našo stroko pretres in je dodobra razgalila dolgoletno zanemarjanje hudournikov v Sloveniji, je na okrogli mizi, ki jo je v Črni pripravila informacijska točka Europe Direct Koroška, dejal strokovnjak s področja urejanja hudournikov in direktor podjetja Tempos ter predavatelj na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Jošt Sodnik.

Slovenija je hudourniška država in pri ukrepih za poplavno varnost ne smemo pozabiti hudournikov, je dejal. Opozoril je, da ima zdaj ogromno hudournikov v zaledju aktivne plazove, zato je potrebno zadeve reševati celovito, ne le posamično cesto ali plaz. Pogreša krovno strategijo, kaj so prioritete, kako se lotiti stvari, saj trenutno, tako Sodnik, vsak deležnik rešuje svoje probleme.

Obravnavo plazov je osvetlila geologinja, zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, Katarina Žibret iz tehnične pisarne v Črni. Na terenu se ne srečuje le s plazovi ob hudournikih, veliko je po njenih besedah tudi razpokanih gozdnih vlak, ki niso vzdrževane. Izpostavila je primere strokovno neustreznih zasutij ob hišah in neurejena odvajanja ter nepregledana kmetijska in druga zemljišča v okolici bivališč, kjer prihaja do poškodb terena in bi se stanje lahko prej uredilo.

Glede tehnične pisarne in pričakovanj ljudi pa je dejala, da geologi pomagajo s svetovanji, pripravo projektnih nalog, predlogi sanacije, v primeru že pripravljenih projektov pa opravljajo recenzije in podajajo druga mnenja. “Ni naša naloga, da upočasnjujemo zadeve, naša naloga je, da izvajamo strokovni nadzor, da pregledamo stvari, da ne bi slučajno prišlo tukaj do napak in bi morali mogoče stvari rušiti,” je dejala.

Opozorila je, da se vse občine ne morejo lotiti reševanja problematike plazov, saj so med drugim že raziskave terena zelo drage, prav tako sanacija. “Zato se tudi trudimo, da bi večje plazove dali v reševanje državi, ne občinam. Zaenkrat imamo tri take plazove, a na terenu se odpira še veliko vprašanj,” je dejala Žibert.

“Absolutno bomo vztrajali na tem, da te plazove prevzame država,” je dejala županja Črne Romana Lesjak. Čeprav se zaveda, da je problem posameznika zanj najhujši, je po njenem treba gledati celoto, da bomo lahko na koncu sanacije, ki bo nekajletna, lahko rekli, da smo vsi zadovoljni. Bo pa tudi zelo draga, stroški so po njenih besedah enormni, že zdaj so se v štirih mesecih od ujme močno podražili kamen, armature, projektne storitve itd.

Pri sanaciji bodo v pomoč tudi sredstva, ki jih bo Slovenija pridobila iz virov EU. Glede sredstev iz solidarnostnega sklada EU, iz katerega lahko Slovenija pričakuje skupno do 400 milijonov evrov, predplačilo v višini sto milijonov evrov pa je bilo odobreno v sredo, je vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše dejala, da se je komisija za ta sredstva res potrudila in denar “popraskala”.

Od leta 2002 je bilo v tem skladu na voljo skupno osem milijard evrov in gledano proporcionalno bo Slovenija po besedah Jug Jerše dobila veliko, hkrati je opozorila, da vedno ob koncu leta denarja zmanjka. A EU ni le denar, na pomoč so prišli tudi ljudje, strokovnjaki, prispela je težka mehanizacija, postavljeni so bili mostovi, je dodala. Glede izkazane velike solidarnosti in pomoči med ljudmi, ki so jo kot močno pozitivno izkušnjo ob ujmi izpostavili tudi drugi sodelujoči na okrogli mizi, pa je dejala, da naj bodo Korošci za vzor oz. “mušter” celi Evropi.

Na okrogli mizi, ki jo je povezovala novinarka in urednica pri Večeru Petra Lesjak Tušek, so opozorili tudi na pomanjkanje nekaterih strokovnih kadrov, prav tako kvalitetnih izvajalcev del. Raziskovalec na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo David Božiček pa je spregovoril o nujnosti ustreznega sušenja poplavljenih hiš in med drugim ocenil, da je bilo v ujemi poplavljenih še več hiš, kot kažejo uradne evidence, saj je številne poplavila podtalnica, in ne neposredno vodotoki.

Dogodki