Pod okrilje slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) spada večina koroških gozdov, del pa spada pod okrilje mariborske območne enote, in sicer gozdovi v občini Podvelka ter del gozdov v občinah Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi.
Slovenjgraška območna enota ZGS pokriva območje, veliko skoraj 89.000 hektarjev, od tega je dobrih 60.0000 hektarjev gozda. V teh gozdovih je bilo letos zaradi posledic ujm in napadov lubadarja potrebno na skupni površini okrog 900 hektarjev posekati več kot 90 odstotkov vseh dreves.
“Ocenjujemo, da je 300 hektarjev ogolelih površin nastalo zaradi vetrolomov, 150 hektarjev zaradi plazov in 450 hektarjev zaradi gradacije smrekovega lubadarja,” je povedal Gradišnik.
Strokovni delavci slovenjgraške enote so do sredine novembra zaradi naravnih ujm in gradacije smrekovega lubadarja za posek označili več kot 246.000 kubičnih metrov dreves, od tega največ zaradi vetroloma, in sicer 140.000 kubičnih metrov. Nekaj več kot 5000 kubičnih metrov drevja je bilo označenega za posek na plazovih, ki so se sprožili na gozdnih površinah.
Skupna letošnja ocenjena škoda v vseh gozdovih je nekaj več kot štiri milijone evrov. Največja je ocenjena škoda na gozdnih površinah v Mestni občini Slovenj Gradec (1,6 milijona evrov), sledijo gozdovi na območju občin Črna na Koroškem (0,8 milijona) in Mislinja (0,5 milijona).
Prva faza sanacije gozdov, ki je zajemala posek in spravilo poškodovanih dreves, se je pričela takoj, ko so razmere omogočale varno delo v gozdu. Do sredine novembra je bilo posekanih skoraj 153.000 kubičnih metrov poškodovanih dreves.
Druga faza sanacija poškodovanih gozdov pa se bo pričela, ko bodo posekana vsa poškodovana drevesa. ZGS je izdelal sanacijski načrt, ki še sicer ni dokončno potrjen, v njem pa je predvideno, da bo na površinah, kjer je bila poškodovanost gozdnega drevja razpršena, potekala obnova po naravni poti, je pojasnil Gradišnik.
“Na ogolelih površinah pa načrtujemo obnovo gozdov s sadnjo. V štiriletnem obdobju bomo posadili okoli 250.000 sadik gozdnega drevja. Sadili bomo 53 odstotkov iglavcev in 47 odstotkov listavcev,” je dodal.
Sicer pa so koroške gozdove ujme prizadele že v minulih letih, čemur so sledile večletne gradacije smrekovega lubadarja. Zaradi sanitarnih razlogov je bilo potrebno od leta 2014, ko je gozdove prizadel žledolom, do konca lanskega leta na Koroškem posekati okrog dva milijona kubičnih metrov dreves.
“Posledice so vidne na več kot 50 odstotkih površine gozdov. Skoraj 8500 hektarjev je površin, kjer je bil prirastni potencial zmanjšan za več kot petino, to so tako imenovana sanacijska območja, kjer je možno za sanacijo koristiti sredstva iz programa razvoja podeželja,” je izpostavil Gradišnik.
Gozdarska stroka zaradi vseh negativnih dogodkov v letošnjem letu predvideva, da bodo gozdovi v prihodnjem letu dodatno ogroženi zaradi gradacije smrekovega lubadarja, zato lastnike vseskozi pozivajo k rednemu pregledovanju gozdov.
Letošnje ujme so močno poškodovale tudi gozdne ceste. Teh je na območju slovenjgraške enote ZGS za 1500 kilometrov, od tega je bilo v ujmah poškodovanih 823 kilometrov gozdnih cest. Strošek sanacije je ocenjen na kar 27,3 milijona evrov.
Največje škode na gozdnih cestah so evidentirali v občinah Dravograd (sanacija je ocenjena na 8,3 milijona evrov), sledijo Prevalje (5,4 milijona), Ravne na Koroškem (3,7 milijona), Črna na Koroškem (2,9 milijona), Slovenj Gradec (2,6 milijona) in Mislinja (dva milijona).
