Search
Close this search box.

Tudi v drugi javni razpravi kritike in pripombe na strateški načrt kmetijske politike

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 nakazuje smer, v katero želimo peljati slovensko kmetijstvo, a načrt, brez sodelovanja kmetov, ne more rešiti vsake slovenske kmetije, je na predstavitvi načrta, ki je drugič letos v javni razpravi, dejal minister Jože Podgoršek. Udeleženci so tudi tokrat podali več kritik in pripomb.
Fotografija je simbolična

S strateškim načrtom pomagamo najti načine, da se bo kmetijstvo na kmetijah izplačalo, je na spletni predstavitvi, ki jo je spremljalo do okoli 350 poslušalcev z različnih področij, dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podgoršek.

Udeležence javne razprave o predlogu načrta, ki sicer poteka še do 25. novembra letos, je pozval, da na dokument gledajo strateško in izven okvirja domače kmetije. Dokument, ki se tudi v drugi letošnji javni razpravi še lahko spreminja, bo decembra šel v seznanitev na vlado, nato pa na Evropsko komisijo, s katero se bodo formalna pogajanja začela januarja. Strateški načrt je od osnutka doživel precej sprememb, skupaj pa so, je priznal minister, morali poiskati mnoge kompromise, zato verjetno vsi z rešitvami niso najbolj zadovoljni.

V okviru SKP je Sloveniji za obdobje 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov, od tega je za neposredna plačila in sektorske podpore za vino in čebele oz. prvi steber na voljo 685 milijonov evrov, za drugi steber, razvoj podeželja, pa 551 milijonov evrov evropskih sredstev. K drugemu stebru mora Slovenija zaradi obveznega nacionalnega sofinanciranja dodati okoli 230 milijonov evrov, a v strateškem načrtu dodaja dogovorjenih dodatnih sto milijonov evrov, skupno torej 330 milijonov evrov.

Sprememba od osnutka načrta je ta, da prenosa sredstev s prvega na drugi steber ni. Sicer pa se po novem po ministrovih besedah ukinjajo plačilne pravice in se prehaja na enotno plačilo po površini. Za večino ukrepov je stopnja podpore med 30 in 50 odstotkov, razen za podnebne naložbe, ker je stopnja do največ 75 odstotkov.

Načrt prinaša nekatere spremembe pri proizvodno vezanih plačilih, zdaj so te predvidene za štiri sektorje, se pa umikajo plačila za segment žit. Pri neposrednih plačilih načrt predvideva degresijo pri plačilih nad 60.000 evrov. Več sprememb je glede naložb, in sicer je maksimalni znesek na upravičenca pri naložbah v celotnem programskem obdobju 800.000 evrov, omejeno je tudi kandidiranje za sredstva.

Zmanjšuje se število intervencij, tri ključne in vrednostno največje pa gredo v smeri prilagajanja kmetij smernicam za dobrobit živali, saj kletk po ministrovih besedahslej ko prej ne bo več”, prilagajanje podnebnim spremembam ter za modernizacijo in digitalizacijo kmetijskega in živilsko-predelovalnega sektorja. Načrt tudi sicer pomembno težo daje verigi preskrbe s hrano in okoljsko naravnanim ukrepom.

V razpravi so poslušalci predstavitve podali več kritik, vprašanj, pripomb in predlogov. Prašičerejec Danilo Meolic je bil kritičen do umika plačil za žita in dejal, da se s tem ne strinjajo številni v severovzhodni Sloveniji. Kmet s Koroške Matej Brezovnik je dejal, da ni ustreznih projekcij razvoja slovenskega kmetijstva in podatkov ter potrebnih izračunov, prav tako je opozoril na odsotnost natančne definicije, kdo je t.i. aktivni kmet, na kar so z vidika nujnosti, da se ve, kdo je upravičenec do sredstev, opozorili tudi drugi.

Predstavnik Društva za razvoj slovenskega podeželja Roman Medved je izpostavil načrtovano nižanje sredstev za program Leader, kar postavlja lokalne akcijske skupine, ki dajejo dobre rezultate, v razmeroma težko situacijo, postavlja se tudi vprašanje smisla izvajanja programa Leader, je dejal.

Pomemben del postopka priprave strateškega načrta SKP je tudi celovita presoja vplivov na okolje, ki bo načrt ocenila tudi z vidika teh vplivov. Celovita presoja se še dopolnjuje in bo naslednji tednu poslana v usklajevanje deležnikom, je povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. Prav tako trenutno še manjkajo nekateri izračuni, a na ministrstvu napovedujejo, da bodo predvidoma pripravljeni do konca novembra.

Prav na odsotnost izračunov so opozorili mnogi, tudi vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Anton Jagodic. Dejal je, da je razprava ob tako nepopolnih podatkih nepopolna in nekvalitetna. In čeprav je minister pozval k razpravi izven okvirja lastne kmetije, je Jagodic glede na izkušnje s terena opozoril, da se večina vprašanj konča s tem, kaj to pomeni za mojo kmetijo.

Dogodki

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 nakazuje smer, v katero želimo peljati slovensko kmetijstvo, a načrt, brez sodelovanja kmetov, ne more rešiti vsake slovenske kmetije, je na predstavitvi načrta, ki je drugič letos v javni razpravi, dejal minister Jože Podgoršek. Udeleženci so tudi tokrat podali več kritik in pripomb.