Po izbruhu novega koronavirusa so šole za nekaj časa zaprle svoja vrata, a delo vseeno ni popolnoma obstalo. Način dela so morali prilagoditi tako učitelji kot dijaki. Po prvem tednu šolanja za domačimi štirimi stenami nam je ravnatelj Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec Blaž Šušel zaupal, kako delo uskljajujejo na njihovi šoli, s kakšnimi težavami se spopadajo učitelji, dijaki in tudi starši ter kakšni so prvi odzivi “drugačnega šolanja”.
Kako poteka šolanje na daljavo?
Šolanje na daljavo na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec zaenkrat poteka zelo dobro. Menim, da je bila odločitev, da bo pouk zaradi dostopnosti vsem v glavnem potekal preko e- pošte, pravilna. Tako učitelji vsakodnevno pošiljajo gradiva in prejemajo povratne informacije preko mailov. Učitelji in dijaki pa se med sabo dogovarjajo tudi o uporabi drugih komunikacijskih pripomočkov, ki jih omogoča sodobna tehnologija (video, spletne strani, spletne učilnice, Facebook …).
“V krizah se velikokrat pokaže kdo smo, kdo je naš prijatelj, kdo nam želi dobro in velikokrat ravno kritične situacije motivirajo ljudi, da se najdejo, da naredijo kaj bolje ali drugače.”
Kaj, če dijaki ne razumejo snovi, ki jo morajo predelati?
Učitelji in dijaki med sabo uskladijo komunikacijo. Smo pa dijakom tudi jasno sporočili, da bomo takoj, ko bo krize z virusom konec in se vrnemo v šolske klopi, najprej snov preverili in utrdili.
Kako je z domačimi nalogami?
Učitelji se sami odločajo, ali bodo dajali naloge ali ne, in koliko. Vsekakor je to odvisno tudi od predmeta ali modula ter letnika oz. od mature ali zaključnega izpita. Z učitelji smo dogovorjeni, da z domačimi nalogami ne pretiravajo in da včasih dajejo takšne, ki dijake razvedrijo in zabavajo.
Kaj bi svetovali dijakom, če jim zmanjka motivacije?
Menim, da v teh dneh ni časa za paniko ali malodušje. Svetujem jim, da šolo in učitelje vzamejo kot nekoga, ki jim pomaga na koristen način izkoristiti nepričakovano dan prazni čas. V krizah se velikokrat pokaže kdo smo, kdo je naš prijatelj, kdo nam želi dobro in velikokrat ravno kritične situacije motivirajo ljudi, da se najdejo, da naredijo kaj bolje ali drugače.
Kako naj si dijaki organizirajo (šolski) dan?
Menim, da imajo sedaj otroci zelo različne pogoje za učenje. Ker se tega zavedamo, naša šola ne zapoveduje časa, ko bi morali dijaki opravljati šolske dolžnosti. Res jim snov pošiljamo po dnevnem šolskem urniku, a organizacijo dneva in časa za šolo prepuščamo njim. Mnogi imajo namreč še sestre ali brate, ki imajo tudi svoje šolske obveznosti ter bi jim naša določitev časa za učenje ustvarila zmedo in nejevoljo. Prepričan pa sem, da je najbolje, če lahko učenje vsak dan opravijo ob istem času in na istem mestu.
Kako poteka oz. bo potekalo preverjanje znanja?
Preverjanje znanja poteka ves čas, ko so učitelji in dijaki v medsebojni interakciji. Trenutno je bistveno, da otroke obdržimo v učni kondiciji, da jih z učenjem motiviramo, da jim krajšamo čas in na nek način zmanjšamo socialno osamitev.
Na kakšne težave so naleteli učitelji? Kaj pa dijaki?
Učitelji malo tarnajo o težavah pri uporabi določenih gradiv na spletu, drugače pa večjih težav nimajo. Dijaki pa včasih pogrešajo ustno razlago in osebno komunikacijo, ki pa je verjetno sedaj kljub dosegljivosti učiteljev in drugega šolskega osebja, nekoliko okrnjena. Sicer pa ta osebni stik z dijaki in učitelji pogrešam tudi jaz, in čutim, da so besede izrečene preko telefona ali maila drugačne, neosebne, povedo manj kot drugače.
Kakšni so odzivi staršev in dijakov? Tudi učiteljev?
Zaenkrat so odzivi dijakov in staršev dobri. Tudi učitelji se znajdejo in znotraj kolektiva ni večjih pripomb. Vsi pa ugotavljamo, da je tempo takega načina dela precej hud. Menim, da so se starši, dijaki in učitelji na šolo na daljavo v tem času zelo dobro odzvali ter vsi dobro izpolnjujejo svoje naloge.
Kako ste rešili problem z opremo (v slučaju, da dijaki nimajo dostopa do računalnika oz. interneta)?
Odločitev, da postopno vse učitelje opremimo s prenosnimi računalniki in jih tudi sproti zamenjujemo, ko zastarijo, se je v tej krizi izkazala kot zelo dobra. Nihče izmed učiteljev nima težav z osnovno informacijsko opremo. Za dijake pa o opremi težko govorim, nekateri imajo najbrž hude težave z opremo in dostopi do omrežja. Ker smo ta problem predvidevali, smo izbrali e- pošto za glavni način komunikacije, saj funkcionira skoraj povsod, vsak dijak pa ima vsaj pametni telefon in vsi ga znajo uporabljati. Do danes tudi nismo zaznali, da bi imel kdorkoli težave s prijemanjem gradiva in komunikacijo po tej poti.
Kako poteka delo z dijaki z učnimi težavami ali drugimi posebnimi potrebami?
Naša svetovalna služba ima nalogo, da to ureja. Učitelji poznajo prilagoditve dijakov s posebnimi potrebami in z njimi v tem smislu tudi ukrepajo.
“Sicer pa ta osebni stik z dijaki in učitelji pogrešam tudi jaz, in čutim, da so besede izrečene preko telefona ali maila drugačne, neosebne, povedo manj kot drugače.”
Se dijaki med seboj povezujejo, si pomagajo?
Zanesljivega podatka o tem nimam. V pedagoškem materialu, ki mi ga vsak dan pošiljajo učitelji, pa opažam, da se znotraj določenih nalog spodbuja povezovanje in vzajemna pomoč. Prepričan sem, da so dijaki med sabo na zvezi in si mnogi tudi pomagajo.
Kako potekajo priprave na maturo?
Učitelji, ki pripravljajo na maturo, pošiljajo gradivo za maturo in preverjajo rešitve po ustaljeni proceduri, pri tem se uporabljajo tudi stare maturitetne pole, ki jih priskrbi RIC.
Kaj pa praksa?
Praktične vaje trenutno bazirajo na spoznavanju teoretičnih vsebin, ki jih bodo dijaki po prenehanju karantene lahko vadili v specialnih učilnicah ali znotraj učnih baz. Glede PUDA (praktičnega usposabljanja pri delodajalcih) smo imeli pa nekaj sreče, saj so po večini to opravili.
Kaj bi sporočili dijakom in staršem?
Dijake in starše bi potolažil, da se bo glede šole vse uredilo in bo vse narejeno ob pravem času. Glede krize povezane s koronavirusom pa bi nanje apeliral, naj ne bodo panični ali nestrpni, naj poskušajo ostati psihično močni, doma naj držijo skupaj, se medsebojno bodrijo, predvsem pa naj dosledno spoštujejo navodila pristojnih organov in služb. Verjamejo naj, da bo le dosledno spoštovanje predpisov končalo to prisilno osamo in je le to edina pot do časov, ko bomo zopet živeli običajno družabno življenje.
