Stanovanjski sklad bo do leta 2026 zgradil več kot 1200 javnih najemnih stanovanj. Nekaj tudi na Koroškem

Stanovanjski sklad RS, ki je bil uspešen pri pridobivanju nepovratnih sredstev okoljskega ministrstva in posojila Razvojne banke Sveta Evrope v skupni vrednosti 108,25 milijona evrov, namerava do leta 2026 zgraditi 1244 javnih najemnih stanovanj po vsej državi, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor sklada Črtomir Remec.
183264750_3715220378603327_4228379789865481895_n

Glede na to, da smo trenutno krepko čez 7000 stanovanj v naših akcijah, in da imamo okoli 2500 stanovanj v gradnji oz. v pripravi na gradnjo, smo optimistični glede dosega cilja, da bo sklad leta 2025 razpolagal z 10.000 najemnimi stanovanji, je uspešno zaključitev nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2024, ki prehaja v zaključno fazo, naznanil Remec.

K temu bodo prispevala tudi pridobljena finančna sredstva. Sklad je namreč na javnem razpisu ministrstva za okolje in prostor v okviru načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,25 milijona evrov nepovratnih sredstev in bil uspešen z 11 projekti od skupno 12 prijavljenih.

Omenjena sredstva se bodo porabila za izgradnjo 714 javnih najemnih stanovanj na 11 lokacijah v petih statističnih regijah do konca leta 2024, od tega bo 136 oskrbovanih stanovanj (skoraj 20 odstotkov vseh). Pri vseh projektih je zagotovljenih tudi deset odstotkov stanovanjskih enot za funkcionalno ovirane osebe.

“To pomeni, da imamo skupno 30 odstotkov prilagojenih stanovanj, kar je tisto, kar smo si vedno postavljali kot cilj – da bomo glede na trenutne demografske trende poskrbeli za vse s posebnimi potrebami, tako za mlajše kot starejše. To je še en pomemben mejnik, in sicer da smo drastično spremenili razmerje med običajnimi in prilagojenimi stanovanji,” je na novinarski konferenci poudaril Remec in dodal, da vse pogodbe za projekte (ti so vsi v energetskem razredu A) še niso podpisane.

Na drugi strani se je že zaključila gradnja 27 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu (projekt Harpf) in prva faza projekta izgradnje 182 najemnih stanovanj pod Pekrsko gorco v Mariboru. Druga faza izgradnje dodatnih 158 najemnih stanovanj v Mariboru na isti lokaciji pa medtem čaka na tehnični pregled v septembru. Trenutno so v gradnji tudi stanovanja v Kopru (projekt Nova Dolinska, 91 stanovanj), v Rogaški Slatini (šest oskrbovanih stanovanj), Slovenskih Konjicah (pet stanovanj), Šmarju pri Jelšah (15 oskrbovanih stanovanj), Sveti Ani (štiri stanovanja), na Ravnah na Koroškem (projekt Vrata Javornika, 35 stanovanj) in v Radljah ob Dravi (28 oskrbovanih stanovanj). Za projekt izgradnje 103 najemnih stanovanj v Novem mestu pa bodo v septembru objavili razpis za projektiranje in izvedbo projekta.

Po navedbah Remca so pred tednom dni z Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) uspeli podpisati tudi posojilno pogodbo za 70 milijonov evrov, za kar so se morali “krepko boriti”. S temi sredstvi bodo do leta 2026 zgradili 912 javnih najemnih stanovanj v sedmih statističnih regijah, od tega bo 58 oskrbovanih stanovanj in 10 odstotkov stanovanj za gibalno ovirane. Za določene projekte se sredstva iz načrta za okrevanje in CEB tudi prekrivajo.

Če združimo sredstva iz načrta za okrevanje in razvojne banke, gre skupaj za 108,25 milijona evrov in za 1244 javnih najemnih stanovanj na 18 lokacijah v devetih statističnih regijah, od tega bo 164 oskrbovanih stanovanj za starejše,” je podčrtal Remec.

Čeprav je rok izgradnje stanovanj, ki bodo financirana s posojilom CEB, daljši, pa Remec verjame, da bo gradnja večine stanovanj zaključena do leta 2025.

Med ostalimi projekti, v okviru katerih Stanovanjski sklad RS financira občinske stanovanjske sklade in občine, pa je med drugim tudi izgradnja dodatnih 421 dodatnih stanovanjskih enot na šestih lokacijah (Celje, Ljubljana, Koper, Zreče, Slovenske Konjice, Novo mesto).

Na drugi strani Remec priznava, da pa so manj uspešni pri zastavljenih ciljih glede javne najemne službe, ki “ne gre v obsegu in tempu, ki bi si ga želeli”. Po njegovem mnenju rezultati niso takšni, kot bi lahko bili, saj je pristojno ministrstvo glede tega pri noveliranju stanovanjskega zakona upoštevalo zelo malo njihovih pripomb.

“Vemo, da je praznih stanovanj ogromno, ampak te lastnike je treba prepričati ali z ustrezno najemnino ali davčno olajšavo, da se odločijo, da ta stanovanj oddajo.” Do sedaj so podpisali štiri pogodbe za najem, dve pa sta še v fazi podpisa.

V kratkem bodo po napovedih direktorja objavili tudi razpis za bodoče najemnike. Čas najema je v tem primeru omejen, in sicer na približno tri leta.

Remec se je na novinarski konferenci dotaknil tudi vsebine novega nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025-2035. Kot je dejal, bo treba v prihodnosti razmišljati o tem, da bodo več nalog prevzeli občine in mestni skladi, “saj republiški sklad ne more biti reševalec vseh težav v tej državi na stanovanjskem področju”. Ker je zemljišč za gradnjo stanovanj v državi trenutno premalo, bo izhodišče za nov program zemljiška politika, ki se “mora izvajati resno”. Za izgradnjo stanovanj v okviru novega programa pa bi lahko po oceni Remca prišlo v poštev tudi 20 lokacij, ki so trenutno še na slabi banki.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.