Okolje Zgornje Mežiške doline je s težkimi kovinami obremenjeno predvsem zaradi preteklega več kot 300-letnega rudarjenja v mežiškem rudniku svinca in cinka. Ostanki rudarjenja so na širšem območju prisotni še danes v obliki zapuščenih rudniških nasipov. Poleg tega v dolini še danes deluje s svincem povezana industrija znotraj skupine Tab Mežica, kjer pa zagotavljajo, da obratujejo skladno z zakonodajo.
Cilj manj težkih kovin v tleh in manj svinca v krvi otrok
Država se je sanacije Zgornje Mežiške doline lotila sistemsko in konec leta 2007 sprejela odlok, v katerem so kot cilj določili znižanje vrednosti svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih pod mejne vrednosti iz uredbe ter znižanje vrednosti svinca v krvi otrok pod 100 mikrogramov na liter krvi v vsaj 95 odstotkih primerov.
Ukrepe na podlagi odloka od leta 2008 izvajajo v občinah Črna na Koroškem in Mežica, ravenska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa izvaja zdravstveni del, ki zajema letno preverjanje vsebnosti svinca v krvi otrok in različne preventivne aktivnosti.
Ker največjo težavo predstavlja s težkimi kovinami onesnažen prah, sta obe vključeni občini doslej največ sredstev namenili za ukrepe zmanjšanja prašenja, pri čemer finančno največji del predstavljajo preplastitve javnih makadamskih površin. Poleg tega sta vlagali tudi v mokro čiščenje javnih površin, zamenjavo zemljin in varovalno prehrano najmlajših v vrtcih in šolah ter nekatere druge ukrepe.
Po podatkih ministrstva z okolje in prostor je bilo za okoljsko sanacijo Zgornje Mežiške doline od leta 2007 in vključno z letošnjim zneskom namenjenih 14,4 milijona evrov. To je en milijon več, kot je bilo v tem času načrtovano, kažejo podatki ministrstva. Izplačila sredstev sicer prva leta izvajanja programa niso sledila zastavljenim načrtom, je pa zato država v zadnjih letih zneske nadoknadila.
Za letos je za vse ukrepe predvidenih milijon evrov iz državnega proračuna. Od tega dobi NIJZ 50.000 evrov, preostalo si razdelita občini, tako da črnjanska dobi 66 odstotkov, mežiška pa 33 odstotkov sredstev. Po takšnem ključu sta si sredstva delili vsa leta.
MOP: Pozornost potrebna tudi glede obstoječih industrijskih objektov
“Z rezultati sanacije smo zadovoljni, vendar ocenjujemo, da bi bilo pri izvajanju ukrepov potrebno še več pozornosti predvsem pri vzdrževanju že izvedenih ukrepov, na primer pri posegih v že sanirane površine, zlasti na otroških igriščih,” so za STA ocenili na ministrstvu za okolje in prostor.
Ugotavljajo, da so k zmanjšanju vnosa svinca v okolje in posredno v človeka največ prispevale preplastitve golih površin, asfaltiranja makadamskih cest in parkirišč ter ureditev otroških igrišč in površin, kjer se zadržujejo otroci.
“Skupek vseh ukrepov je brez dvoma pripomogel k izboljšanju stanja okolja v Zgornji Mežiški dolini. Pomembno je tudi ustrezno osveščanje in informiranje prebivalcev s strani NIJZ, zlasti staršev vrtčevskih in osnovnošolskih otrok. Okolje je manj obremenjeno, vendar bo potrebno pozornost nameniti tudi pri obstoječih industrijskih objektih,” so opozorili na ministrstvu.
Kot pomembno so izpostavili, da ljudje upoštevajo priporočila NIJZ in da se v okolje v najmanjši meri vnaša novo onesnaževanje iz industrije.
Da je izveden sanacijski program “zgodba o uspehu”, menijo na Občini Mežica, kjer ocenjujejo, da so dosegli v programu zastavljene cilje. Občina je za izvedbo sanacijskih ukrepov v 15 letih pridobila nekaj več kot štiri milijone evrov, ima pa že evidentiran nabor potrebnih dodatnih ukrepov.
Zlasti je potrebno preplastiti še nekaj javnih makadamskih površin v središču kraja, za kar bi potrebovali še približno 1,5 milijona evrov namenskih sredstev, je za STA sporočil direktor mežiške občinske uprave Blaž Šaloven. Zato menijo, da je potrebno sprejeti še sanacijski program 2023-2025.
“Program je spremenil podobo Črne, bil je dobro sprejet med občani in menim, da je bil uspešen,” je za STA ocenila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Ob tem pa dodala, da še ostajajo nekatere “odprte rane” v občini in da bi potrebovali dodatna sredstva in še nekaj let izvajanja programa. Tako kot v Mežici imajo tudi v Črni nabor dodatnih potreb pripravljen, sicer pa županja meni, da dokler bo en sam otrok imel povišano vrednost svinca v krvi, program ne more biti končan.
NIJZ: Ljudje naj se izogibajo prahu, problem ostaja pometanje
Z uresničenim so zadovoljni tudi na NIJZ. “Veliko tistega, kar smo si zamislili, je bilo izvedeno in napredek je opazen. Vsaj zaenkrat tudi rezultati kažejo, da je zastavljen cilj – da bodo vrednosti svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline nižje od 100 mikrogramov na liter krvi – praktično dosežen. Seveda pa je v 14 letih napredovalo tudi znanje o učinkih svinca, opazili smo nove probleme v lokalnem okolju in veliko lažje vidimo, da bi se določene stvari lahko naredile bolje,” so izkušnje za STA ocenili na ravenski območni enoti NIJZ.
Glavni nasvet NIJZ prebivalcem Zgornje Mežiške doline ostaja, da naj se izogibajo vsakemu prahu, predvsem to velja za mlajše otroke. Otroci naj jedo več manjših obrokov, v hrani naj bodo kalcij, železo in vitamin C, ta hrana naj bo pridelana na vrtu s pregledano zemljino, dvignjena od tal, pred zaužitjem pa dobro očiščena. Na prvem mestu je higiena rok, poudarjajo na NIJZ.
Ob tem posebej izpostavljajo problematiko pometanja, saj tudi zadnji rezultati anket kažejo, da precej vprašanih pri čiščenju uporablja navadno metlo, čeprav obstajajo boljše alternative čiščenja. To so brisanje površin z mokro krpo ali sesanje s kakovostnim sesalnikom z vodnim oz. HEPA filtrom.
Na NIJZ menijo, da bi bilo v prihodnje smiselno obdržati možnost testiranja na vsebnost svinca, medtem ko nadaljevanje zgolj obstoječih ukrepov po mnenju NIJZ ni najboljša rešitev. “Potrebne so nove ideje in nov zagon,” menijo.
Obeta se nov program ukrepov, MOP letos v pripravo strokovnih podlag
Na ministrstvu za okolje in prostor so napovedali, da bodo letos pripravili strokovne podlage za sprejetje ukrepov po letu 2022. Na podlagi sprejetega programa ukrepov bodo tudi opredeljena ustrezna finančna sredstva iz državnega proračuna. “Višina potrebnih sredstev in način financiranja ukrepov bo opredeljen v novem programu. Nadaljevalo se bo tudi z osveščanjem prebivalcev in spremljanju stanja svinca v krvi otrok,” so pojasnili
Pripravila: Vesna Pušnik Brezovnik
