Search
Close this search box.

Presežne vrednosti svinca v Mežiški dolini

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila lani najnižja od začetka izvajanja meritev, prav tako niti na enem merilnem mestu ni bilo preseženo dovoljeno število dnevnih preseganj ali letna mejna vrednost, ugotavlja Agencija RS za okolje (Arso). V Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini pa so prvič po letu 2009 zaznali presežne vrednosti svinca.

Četudi so na agenciji lani zabeležili napredek pri dovoljenem številu dnevnih preseganj in letni mejni vrednosti za delce PM10 (trdni delci s premerom deset mikrometrov), pa v letnem poročilu o kakovosti zraka za leto 2021 opozarjajo na še vedno visoke izmerjene ravni delcev predvsem v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah.

Preseganja dnevne mejne vrednosti so tako lani zaznali januarja, februarja, marca, oktobra, novembra, decembra in junija (zaradi puščavskega prahu).

Kot izpostavljajo, so v Sloveniji zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp predvsem v zimskem času pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. “Izpusti škodljivih snovi lahko v hladnih mesecih v jezerih hladnega zraka ostajajo dlje časa. Ob več dni trajajočih temperaturnih obratih se lahko v razmeroma majhnem volumnu zraka nabere veliko onesnaženja,” so zapisali in dodali, da so razmere najbolj problematične v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer je gostota prebivalstva največja in je tudi izpustov običajno največ.

Letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Celju, Desklah in na Iskrbi so bile nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Na skoraj vseh merilnih mestih pa so bile višje ravni težkih kovin zaznane v juniju, kar je bilo, kot izhaja iz poročila, posledica puščavskega prahu.

Višje povprečne letne vrednosti arzena in kadmija kot na drugih merilnih mestih pa so bile zabeležene v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini.

Na istem merilnem mestu je bila prvič, odkar od leta 2009 izvajajo meritve, zaznana presežena mejna vrednost za svinec (povprečna letna vrednost svinca je bila 694 ng/m3, medtem ko mejna vrednost znaša 500 ng/m3). Kot navaja poročilo, so omenjene povišane ravni povezane predvsem z delovanjem okoliške industrije.

Na stalnih merilnih mestih (Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova ter Nova Gorica Grčna in Iskrba) so lani izmerili nekoliko nižje ravni benzo(a)pirena v primerjavi z letom 2020. Meritve so izvajali tudi v Desklah, kjer je bila letna raven najvišja med merilnimi mesti in dosegla ciljno vrednost. Najvišje ravni so izmerili v kurilni sezoni, poleti pa so bile na vseh lokacijah občutno nižje.

Lani je bila na vseh merilnih mestih presežena tudi dolgoročna ciljna vrednost za ozon, na kar so vplivale popolnoma drugačne vremenske razmere v poletnem času. Kot podrobneje navaja poročilo, gre za posledico z ozonom onesnaženih zračnih tokov z območja Jadranskega bazena in zračnih mas iz alžirskega dela Sahare.

Na onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi pa so tudi lani vplivali poostreni ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. Mejne in kritične vrednosti namreč niso bile presežene na nobenem merilnem mestu.

Najvišje letne ravni so bile zabeležene na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih, kot sta Ljubljana Center in Ljubljana Celovška. Najvišje urne ravni pa so bile izmerjene v Grčni v Novi Gorici, a so bile na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo. Dnevni hodi kažejo, da je na vseh merilnih mestih zaznano povišanje ravni dušikovih oksidov ob jutranji in večerni prometni konici.

V letu 2021 so se v primerjavi z letom prej povišale tudi povprečne letne koncentracije živega srebra. Kot so pojasnili v poročilu, se rahel trend naraščanja ravni nakazuje že od leta 2017, ko meritve izvajajo z novo in bolj zanesljivo metodo.

Arso še ugotavlja, da so bile padavine v Sloveniji lani med manj kislimi v Evropi. Podobno kot v preteklih letih se s povprečnimi letnimi koncentracijami amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov v padavinah na vseh merilnih mestih skladno z evropsko metodologijo EMEP uvrščamo med območja z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami posameznega iona.

Arso v poročilu med drugim dodaja še, da lani na vseh merilnih mestih v Sloveniji ni bila izmerjena niti ena prekoračitev urne, dnevne in letne ravni mejne vrednosti za žveplov dioksid.