Lani se je poslabšalo predvsem poslovanje družb v predelovalni, finančni, zavarovalni, strokovni in tehnični dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci v Velenju pojasnila vodja velenjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Tanja Žnidarko.
Na zmanjšanje neto čistega dobička so najbolj vplivale družbe s področja oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, nato s področja poslovanja z nepremičninami in gostinstva.
Koroške gospodarske družbe so lani ustvarile 2,6 milijarde evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot leta 2022. Medtem pa so lanski odhodki znašali 2,5 milijarde evrov oz. štiri odstotke več kot leto prej.
Prihodki od prodaje na tujem trgu so lani znašali 1,3 milijarde evrov, kar je pet odstotkov manj kot leta 2022.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega se je lani zvišala. Z 2119 evrov je bila najvišja v zadnjih petih letih.
Na Koroškem je bilo sicer konec decembra lani vpisanih 1457 družb, od tega 57 novoustanovljenih, 44 je bilo izbrisanih. Nad 14 družbami se je začel stečajni postopek, kar je šest več kot leta 2022, zaradi stečajnega postopka pa je bilo izbrisanih 16 družb oz. štiri več kot leto prej.
Koroške zadruge so lani ustvarile 46 milijonov evrov prihodkov, kar je osem odstotkov manj kot leta 2022. Zabeležile so 80.000 evrov čistega dobička, leto prej pa so imele 1,2 milijona evrov čiste izgube.
Podjetniki s Koroške so leta 2023 ustvarili 232 milijonov evrov prihodkov, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Rast prihodkov je bilo zaznati skoraj v vseh dejavnostih z izjemo kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
Izkazali so tudi 213 milijonov evrov odhodkov, ki so se na letni ravni povečali za osem odstotkov. V primerjavi z vsemi slovenskimi podjetniki je bilo na Koroškem ustvarjenega 3,8 odstotka podjetnikovega dohodka. Podjetniki so zabeležili 1,6 milijona evrov izgube, kar je tri odstotke manj kot leto prej.
Komentar Koroške gospodarske zbornice k poslovanju koroških družb v 2024
Po podatkih Ajpes, ki so jih objavili za leto 2023 so koroške družbe poslovale slabše kot povprečje v Sloveniji. Neto čisti dobiček družb se je zmanjšal za 31%, kar predstavlja najslabši rezultat izmed vseh slovenskih regij.
Koroška gospodarska zbornica že več let opozarja, da Koroška kot regija izgublja konkurenčno prednost, da so stroški poslovanja višji, kot drugod, da nas slaba prometna povezanost s preostalim delom Slovenije izjemno upočasnjuje in ovira pri razvoju. Mnogi dejavniki so vplivali na to, da so koroške družbe skozi leta izgubljale. Leto 2023 pa je prineslo še poplave, ki si jih nismo mogli niti predstavljati. V praktično eni noči, je voda odnesla delo in trud več let v mnogih podjetjih in prioriteta regije je postala normalizacija poslovanja. Vsekakor je potrebno izpostaviti, da so v tem času naša podjetja tudi izgubljala poslovne partnerje in kupce v tujini, vsaj nekaj dni je celotna Mežiška dolina praktično obstala. Tudi podjetja, ki neposredno niso utrpela škode med poplavami, so bila primorana upočasniti poslovanje zaradi popolnoma uničene infrastrukture in seveda tudi postavitve prioritet, da pomagajo drugim podjetjem, njihovim zaposlenim, družinam, ki so v poplavah izgubili vse. Poplave so imele izjemen vpliv tudi na razvoj turizma v regiji, saj je bila kar nekaj časa regija praktično nedostopna, potrebno pa bo še dodatno graditi na prepoznavnosti Koroške kot izjemne turistične destinacije, z odlično ponudbo in čudovito naravo.
Vsekakor so tako poplave en najpomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na rezultat regije. Hkrati je potrebno tudi izpostaviti, da mnoga koroška podjetja delujejo v dobaviteljskih verigah avtomobilske industrije, ki pa je v preteklem letu doživela kar velik upad naročil. To se je odražalo tudi na rezultatih večjih koroških podjetij. Tako poplave, kot ohlajanje gospodarstva v drugih državah, kot npr. Nemčiji je pomembno vplivalo na znižanje prihodkov na tujem trgu, ki ga zelo opažajo. Primat regije ostaja predelovalna industrija, ki pa je izjemno odvisna od stabilnega poslovnega okolja, ustrezne infrastrukture in kvalitetne delovne sile. Podjetja so se v lanskem letu soočala tudi z nestabilno situacijo na trgu energentov, kjer smo imeli bistveno slabše pogoje, kot podjetja v državah s katerimi tekmujemo na globalnih trgih. Za gospodarstvo je tako zelo pomembna stabilna in zanesljiva dobava energentov po relativno predvidljivih cenah.
Po teh rezultatih vidimo, da bo Koroška zares potrebovala obsežne dodatne razvojne spodbude, da bodo uspeli ohranjati odlična podjetja, ki so zelo inovativna, razvojna in pomembno vplivajo na razvoj ne le regije ampak tudi različnih industrij na globalnem nivoju. V prihodnjih mesecih in letih bo ključno, da država zagotovi ustrezna sredstva, za ne le sanacijo poškodovane infrastrukture, ampak tudi za posodobitve in izboljšanje obstoječega stanja. Pri vlaganjih v razvoj, bo za podjetja ključno, da ustvarijo bolj stabilno poslovno okolje, omogočijo podjetjem, da hitreje zaposlujejo visoko kvalificiran kader, ter ga z nižjimi obremenitvami lahko tudi ustrezno dobro plačajo.
Vsekakor moramo več govoriti o razvojni kapici. Kadri so že leta velik izziv celotnega slovenskega gospodarstva, zato bo potrebno to naslavljati tako z ustrezno zakonodajo pri izobraževalnem sistemu, kot tudi pri enostavnejšem in hitrejšem zaposlovanju tujcev. Pri strateških dolgoročnih načrtih države je potrebno dolgoročno poskrbeti za čim ustreznejše ravnanje z vodotoki in zagotovitev primerne cestne infrastrukture, ki povezuje regijo z drugimi, kot tudi lokalne ceste v regiji. Tudi pospešitev izgradnje tretje razvojne osi bo pomembno vplivala za izboljšanje poslovanja gospodarstva v regiji. Verjamejo, da bodo glede na predvidena sredstva za obnovo in razvoj po poplavah, skupaj uspeli zagotoviti ustrezne ukrepe, ki bodo korak k boljšemu rezultatu in poslovanju koroških podjetij v prihodnjih letih, in bodo vsem Korošcem omogočali lepšo prihodnost in visoko kvaliteto življenja v regiji.
Dokazali so, da znajo preživeti in se razvijati, tudi po, še tako katastrofalnih naravnih nesrečah, kot nas je prizadela v preteklem letu. A vendar sedaj potrebujejo razumevanje države, da Koroška potrebuje ukrepe, ki nam bodo pomagali pospešiti razvoj.
Vir: STA in Koroška gospodarska zbornica
