Search
Close this search box.

Podjetja v času epidemije dosledno upoštevala nasvete stroke

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je v času epidemije opravil analizo slovenskih podjetij na temo soočanja s koronsko krizo in vpliva na njihovo proizvodnjo. Ugotovili so, da so podjetja dosledno upoštevala nasvete stroke, vseeno pa opozarjajo na morebitni drugi val, zaradi katerega podjetja ne smejo opustiti sprejetih ukrepov.

Inštitut za medicino dela, prometa in športa je v času epidemije novega koronavirusa opravil analizo 84 slovenskih podjetij, da bi ugotovil, kako organizirati nadaljnje delo ter se spoprijeti s težavami, s katerimi se podjetja ukvarjajo.

“Moram reči, da so se podjetja izjemno samoorganizirala. Res je, da so potrebovali pomoč svojega pooblaščenega zdravnika ali specialista medicine dela ali Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vendar smo ugotovili, da je bilo za podjetja dovolj, da so osvojila že osnovna pravila. Torej upoštevanje minimalne oddaljenosti, nošenje mask ter razkuževanje in umivanje rok,” je o osnovni zaščiti v pogovoru za STA dejala predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak.

Dodala je, da so se po opravljenem prvem koraku podjetja zelo dobro organizirala in ustvarila krizno skupino, ki je v času epidemije skrbno bdela nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Glavni podatek pa je ta, da podjetja v analizi niso zabeležila niti enega primera okužbe z novim koronavirusom.

Po navedbah Dodič Fikfakove so podjetja zdaj v vmesnem obdobju, kar pomeni, da se večina bolj ali manj dosledno drži vseh zaščitnih ukrepov. “Nekatera podjetja so jih nekoliko omilila, večina pa jih je pustila v prvotni obliki. To pomeni, da imajo še vedno nameščene pregrade, kjer je prostor med delavci med enim in drugim delom preozek. Da gostje, ki prihajajo od zunaj, nosijo zaščitno opremo, v jedilnicah so prav tako nameščene pregrade, obstajajo ločeni izhodi in vhodi iz podjetja,” je podjetja pohvalila predstojnica inštituta.

Hkrati opozarja, da se lahko položaj ob morebitnem drugem valu in neupoštevanju zaščitnih ukrepov zaostri. “V vmesnem času od preklica epidemije in pred drugim valom, ki bo skoraj zagotovo prišel, so oziroma bi lahko ljudje kar malce pozabili na to, kar se že dogaja, saj so opustili določen način obnašanja. To se ne sme zgoditi. Zato smo se z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZO) dogovorili, da posnamemo primere dobre prakse v podjetjih v času epidemije,” je dodala Dodič Fikfakova.

Skupaj so predstavili projekt, ki je dostopen na spletni strani zbornice. Posneli so vse zaščitne ukrepe v praksi, da bi na ta način ostalim podjetjem pokazali, kako podjetja preventivno delujejo za preprečevanje širjenja covida-19. “Naš cilj je, da si ostala podjetja to konkretno pogledajo,” opozarja predstojnica inštituta, ki je prepričana, da do okužb v podjetju ne bo prišlo, če se zaposleni držijo pravil.

To, da po končani epidemiji v državi niso več v veljavi tako ostri zaščitni ukrepi in da so podjetja prepuščena sama sebi pri implementaciji ukrepov, ni problematično. “Tukaj gre za osnovna pravila, ki obstajajo, in se niso spremenila. Podjetja so odgovorna in pravila upoštevajo. Povedali so nam, da pri tem niso potrebovali nasvetov nikogar,” je razkrila Dodič Fikfakova, ki je prepričana, da podjetja vedo, kako morajo delovati, da proizvodnja in delo tečeta nemoteno.

Na vprašanje o ogroženosti in izpostavljenosti zaposlenih v posameznih panogah je dejala, da je “nemogoče čez palec oceniti, kdo je najbolj ogrožen, saj imajo podjetja svoje značilnosti”. “Tam, kjer so bili na tekočem traku posejani delavci, so podjetja uvedla dodatno izmeno in razredčila število ljudi. Tam, kjer tega niso mogli storiti, so vmes na inovativen način postavili pregrade,” je o različnih praksah dodala predstojnica inštituta.

Ogroženost po njenem mnenju prihaja od zunaj. “Nevarnost grozi tam, kjer delavci prihajajo z ogroženih območij, denimo v gradbeništvu,” je opozorila.

V Sloveniji se je namreč položaj znova zaostril v veliki meri zaradi vnosa okužb iz tujine. Pri tem pa nevarnost vnosa okužbe v delovni prostor prinašajo tudi vsi tisti, ki so bili na počitnicah na ogroženih območjih.

Medtem ko so podjetja uspela z osnovnimi zaščitnimi ukrepi zmanjšati ogroženost, pa je drugače z bolnišnicami in domovi za starejše občane, kjer negujejo bolnike, ki so okuženi z novim koronavirusom. Tam je ogroženost namreč bistveno večja, zato je tam toliko pomembnejša uporaba zaščitne opreme. “Če so zdravniki in sestre primerno zavarovani z zaščitnimi sredstvi, ne zbolijo,” je opozorila. Kljub temu pa je zdravstvo po njenem mnenju vendarle najbolj na udaru.