Po dobrih 40 letih smo dobili nov družinski zakonik, ki je predvsem v korist otrok

Od danes naprej se bo uporabljala večina novosti o družinskem zakoniku, ki bo predvsem v korist otrokom.
kid-1241817_960_720

Danes se je začela uporabljati večina novosti o družinskem zakoniku, ki bo predvsem v korist otrokom. Do sedaj so o ukrepih za korist otroka odločali centri za socialno delo, od danes naprej pa se ta naloga prenaša na sodišča. Zakonik prinaša tudi prenovljene določbe o starševski skrbi, svetovanju parom v težavah in skupnem starševstvu v primeru razveze.

V novem družinskem zakoniku je družina širše opredeljena. Po zakoniku opredeljuje družino kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev, tudi z drugo odraslo osebo, ki ni njegov starš, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Njegovo glavno načelo je otrokova korist. Otroka definira kot človeka, ki je mlajši od 18 let, razen v primeru, če zakon določa, da se polnoletnost doseže že prej.

Starši bodo v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti skrbeti za otroka lahko vnaprej izrazili voljo, torej osebo, katero želijo, da poskrbi za otroka. Veljavnost vnaprej izražene želje se bo presojala na enak način kot veljavnost oporoke. Če se volji staršev razlikujeta, bo o tem odločalo sodišče.

Nov družinski zakonik ne predvideva več soglasja centra za socialno delo za pravne posle, pri katerih otroke zastopajo njihovi starši, bo pa soglasje centra za socialno delo še naprej potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi ter v primerih, ko bo sodišče odločilo, da se otrok postavi pod skrbništvo.

Zakonik ponuja tudi nove možnosti za zakonske pare in zunajzakonske partnerje, saj se bodo lahko prosto dogovorili glede njihovega premoženjskega režima, ponuja pa tudi možnost mediacije v družinsko pravnih zadevah tudi pred začetkom in po koncu sodnega postopka. Do sedaj je bila mediacija izvajana le samo v teku sodnega postopka.

Preberi še:  Voznik na bencinski črpalki na gorenjski avtocesti pozabil otroka

Izraz “roditeljska pravica” se spreminja v “starševsko skrb“, izhaja pa iz dejstva, da gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji.

Sodišče bo imelo pravico odločati o skupni vzgoji in varstvu tudi brez sporazuma staršev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče bližnjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Skrbniki lahko postanejo v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

Glavna sprememba družinskega zakonika pa je, da od sedaj naprej o ukrepih za korist otroka ne bodo več odločali centri za socialno delo, ampak se bo ta pristojnost prenesla na sodišča. Sodišča bodo tako odločala o ukrepih za varstvo in korist otroka ter posvojitvah. Opravljala bodo tudi nujne ukrepe, začasne odredbe in ukrepe trajnejšega značaja. V primerih, ko se bo izkazalo, da je otrok tako hudo ogrožen, da je potreben odvzem otroka, bo otroka odvzel center za socialno delo, če bo to potrebno, tudi s pomočjo policije. Otrok bo takoj nameščen k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod. V teh primerih bo moral center za socialno delo v roku dvanajstih ur pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer bo moralo sodišče odločiti v štiriindvajsetih urah. O posvojitvah bodo odločala po predlogih centra za socialno delo sodišča.

Pomembne novosti pri posvojitvah so tudi, da zakonik ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, da pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev ne veže, ti pa tudi ne morejo dati soglasja pred osmim tednom otrokove starosti. Posvojitev bo od sedaj mogoča po preteklih šestih mesecih od izpolnitve zakonskih pogojev, vzpostavila pa se bo tudi centralna zbirka otrok in kandidatov za posvojitev in centralna zbirka posvojitev, izvedenih v Republiki Sloveniji.
Tako se prenos pristojnosti odločanja o vseh skrbniških zadevah, tudi imenovanje in razrešitev skrbnika, prenaša na sodišča. Izjema bodo le skrbništva za posebne primere, kjer bo poleg sodišča pristojen tudi center za socialno delo ter organ, pred katerim teče postopek. Podaljšanja roditeljske pravice in odvzema poslovne sposobnosti skladno z določbami zakonika institutov ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo pod skrbništvo.

Preberi še:  V torek v Sloveniji potrdili manj okužb kot dan pred tem
Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.