Oba huje poškodovana v eksploziji v kočevskem Melaminu življenjsko ogrožena

Oba huje poškodovana v jutranji eksploziji v kočevski kemični tovarni Melamin sta življenjsko ogrožena, je v izjavi za medije povedal vodja urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Uroš Tominc. Oba imata hude opekline po celotnem telesu, enega od njiju še niso uspeli identificirati.
280569774_5628650937164572_1888989011530885579_n

Do eksplozije v Melaminu je prišlo okoli 8.30, kmalu zatem so bili o tem obveščeni v ljubljanskem kliničnem centru. Glede na prve informacije, ki so jih dobili, naj bi bilo na terenu okoli 20 poškodovanih, od teh naj bi jih nekaj imelo hude opekline.

V UKC so zato aktivirali načrt za množične nesreče in ustanovili bolnišnično poveljniško skupino, v sklopu katere so organizirali urgentno oskrbo za veliko poškodovancev hkrati, je pojasnila anesteziologinja Martina Gibina. Odpovedali so tudi nekaj nenujnih operacij in v 20 minutah pripravili 10 prostorov s kompletno oskrbo in z osebjem za obravnavno hudo poškodovanih. Povezali so se tudi s kliničnim toksikologom glede nevarnih snovi, ki so se sproščale v eksploziji.

Hkrati, 20 minut čez 10. uro, so sprejeli oba huje poškodovana, enega so v Ljubljano prepeljali s helikopterjem, drugega z reševalnim vozilom.

Tominc o točnih poškodbah poškodovanih še ni mogel govoriti, saj sta oba še v obravnavi. “Kar lahko zaenkrat rečemo je, da sta oba življenjsko ogrožena, predvsem so v ospredju obsežne opekline celotnega telesa,” je dejal. Oba poškodovana sta moška, eden je mlajši, drugega pa še niso uspeli identificirati.

Oba imata opečen zelo velik del telesa, trenutno ju obravnavajo kirurgi za plastično kirurgijo in opekline, ki bodo natančno ocenili poškodbe. Ali sta zunaj smrtne nevarnosti, bo predvidoma bolj jasno šele v naslednjih dneh.

Melamin, v katerem je zjutraj izbruhnil hud požar, je kemično podjetje, katerega glavna dejavnost je proizvodnja plastičnih mas, barv, lakov in podobnih premazov ter drugih kemičnih izdelkov. Ustanovljeno je bilo leta 1954 v Kočevju in po podatkih iz konca leta 2021 zaposluje 194 delavcev.

V evropskem prostoru je Melamin poznan predvsem kot dobavitelj smol za papirno in gradbeno industrijo ter impregniranih dekorativnih papirjev za pohištveno industrijo. V svetovnem merilu pa postaja vse bolj prepoznaven z izdelki za lakarsko in gumarsko industrijo.

Posebej velik napredek so v zadnjih letih dosegli na področju smol na bazi heksametilol-melamina, kjer uvajajo najsodobnejšo tehnologijo. Z jasno začrtano vizijo in strategijo želijo postati eden najpomembnejših igralcev v niši modificiranih melaminskih smol, piše na spletni strani družbe.

V zadnjih letih je Melamin povečeval prodajo z dvoštevilčnimi letnimi stopnjami rasti, negativno je v ta trend posegla le epidemija covida-19. V zadnjem poslovnem letu 2021 je družba ustvarila 67,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 41 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal za 26 odstotkov na nekaj manj kot 3,3 milijona evrov.

Gre za rekordne številke, k čemur je po besedah direktorja družbe Srečka Štefaniča levji delež prispevala visoka rast cen surovin, kakršni v zgodovini podjetja še niso bili priča. Na srečo so uspeli v veliki večini te dvige prenesti tudi v cene končnih izdelkov, je zapisal v letnem poročilu za leto 2021. Rasti cen surovin se je konec lanskega leta pridružila še rast cen električne energije.

Za letos so si v družbi zastavili načrt vrednostno povečati prodajo za 16 odstotkov. Načrtujejo za 7,1 milijona evrov investicij, potem ko so lani za te namene porabili 4,3 milijona evrov. Glavne razvojne aktivnosti so izvajali predvsem na področju smol za lakarsko, gumarsko, papirno in lesno industrijo, veliko časa so namenili tudi razvoju amino smol iz obnovljivih surovinskih virov in biorazgradljivih amino smol. Aktivirali so tudi nov pilotno-demonstracijski center.

Melamin je dvotretjinski lastnik družbe SmartMelamine, ki ga je leta 2015 ustanovil skupaj s nemško družbo Ostthüringische Materialprüfgesellschaft für Textill und Kunststoffe. Tudi ta ima sedež v Kočevju, njena dejavnost pa je proizvodnja melaminskih flisov. Gre za vrhunske materiale, ki so obstojni pri zelo visokih temperaturah, niso termoplastični oz. se ne krčijo, ne talijo in ne topijo.

Z delnicami Melamina se trguje v standardni kotaciji Ljubljanske borze, kjer poslov danes ni bilo in tudi sicer je promet z njimi skromen. Kočevska družba je sicer v 33,29-odstotni lasti družbe Panta Rhei Beratungs- und Beteiligungs s sedežem v Avstriji. Ta pa je v 90-odstotni lasti ljubljanskega podjetja AbPhage. Panta Rhei Beratungs- und Beteiligungs je največji lastnik postal z nedavnim nakupom nekaj več kot 30-odstotnega deleža podjetja od Družbe za upravljanje terjatev bank. Druga največja posamična lastnica Melamina je s 17,21-odstotnim deležem družba Sintegra iz Ljubljane, tretja pa Zenit-T iz Kamnika z 8,52 odstotka delnic.

Kemijska industrija je v Sloveniji eden od glavnih stebrov predelovalnih dejavnosti, tako v pogledu zagotavljanja delovnih mest, velikosti ustvarjenih prihodkov, dobička in dodane vrednosti kot tudi z dejstvom, da veliko drugih dejavnosti oskrbuje z osnovnimi vhodnimi materiali. Skoraj dve petini prihodkov kemijske industrije ustvari farmacevtska industrija, sledita proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov ter plastičarska industrija.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.