4. aprila obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min. Protipehotne mine in drugi eksplozivni ostanki vojne še vedno predstavljajo veliko nevarnost za milijone ljudi po vsem svetu. Žrtve min, ki se pogosto znajdejo v težkem položaju, pa se ob trenutni pandemiji covida-19 soočajo še s številnimi novimi izzivi. Na njihovo ogroženost ob letošnjem 4. aprilu opozarja tudi ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti, ena najbolj priznanih humanitarnih organizacij s področja razminiranja in pomoči žrtvam min.
Protipehotne mine po celem svetu še vedno povzročijo veliko število smrti, še več ljudi pa v eksplozijah utrpi hude poškodbe. Mine ne izbirajo žrtev, saj jih lahko sproži kdorkoli, naj bodo to vojaki ali pa ženske in otroci. V zemlji so lahko skrite še desetletja po tem, ko se oboroženi konflikti zaključijo, prav zaradi tega pa še dandanes predstavljajo nevarnost za milijone ljudi.
Žrtve min v pandemiji covida-19 med najbolj ogroženimi
Tisti, ki so v eksplozijah min utrpeli poškodbe, se pogosto znajdejo v težkem položaju. V številnih primerih prihajajo iz revnejših držav in ekonomsko ogroženih skupin, mnogi se borijo z družbeno izključenostjo. Prav žrtve pa so tudi med tistimi, ki jih je pojav pandemije najhuje prizadel. Zaradi pogostega pomanjkanja podpore, omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in visoke stopnje nezaposlenosti so pogosto odvisne od samih sebe, izolirane od družine in prijateljev, ob tem pa jih trenutni ukrepi, namenjeni zmanjševanju širjenja okužb, lahko potisnejo na skrajni rob.
Zato je ob letošnjem 4. aprilu še toliko pomembneje opozoriti na težek položaj žrtev minskih eksplozij, ki v javnosti pogosto nimajo svojega glasu. Pomen razminiranja območij, onesnaženih z minami in drugimi eksplozivnimi ostanki vojne, ter humanitarnih dejavnosti, namenjenih podpori žrtvam min, je še toliko bolj izrazit prav v teh težkih časih.
ITF v lanskem letu pripomogel k razminiranju več kot pet milijonov kvadratnih metrov površin
Z namenom, da se ljudem zagotovi varno življenje, hkrati pa se prispeva k razvoju regij, ki so jih prizadeli oboroženi konflikti, je Vlada Republike Slovenije leta 1998 ustanovila ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Po začetkih v Bosni in Hercegovini se je ta v več kot dvajsetletni zgodovini razvila v eno najuglednejših humanitarnih organizacij na področju zmanjševanja groženj, ki jih predstavljajo protipehotne mine in drugi eksplozivni ostanki vojne. Samo v letu 2019 so s pomočjo donacij pripomogli k razminiranju več kot petih milijonov kvadratnih metrov površin, s katerih so odstranili 623 protipehotnih min in 5.192 neeksplodiranih ubojnih sredstev. Pomembna dejavnost ustanove je tudi psihosocialna in zdravstvena podpora žrtvam oboroženih spopadov, ki so jo v preteklem letu med drugim nudili tudi 94 otrokom.
Pri svojem delovanju ITF tesno sodeluje z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Ministrstvom za obrambo RS in Ministrstvom za zdravje RS, v letu 2019 pa je organizacija večino sredstev zbrala s strani tujih donatorjev. V ospredju so bile tako predvsem Združene države Amerike, Avstrija, Japonska, Koreja, Nemčija, Kanada, Češka in Turčija.
Žrtve min z vzponom na Triglav opozorile na pomen podpore
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nevarnosti min ITF predstavlja tudi svoj nedavni projekt, v sklopu katerega je pet žrtev min iz Bosne in Hercegovine v spremstvu predstavnikov ITF in članov Planinske zveze Slovenije kljub svojim poškodbam osvojilo vrh Triglava. S simbolno ponazoritvijo premagovanja že tako težkih ovir so opozorili na težave, s katerimi se še vedno soočajo številne druge žrtve, hkrati pa pokazali, da je ob zadostni podpori mogoče storiti prav vse. Izjemen podvig so obeležili s kratkim video posnetkom vzpona in tako javnost še dodatno pozvali k pomoči žrtvam. S svojimi donacijami lahko namreč prav vsak posameznik pripomore k opolnomočenju žrtev, s tem pa tudi k njihovi ekonomski in socialni reintegraciji v družbo.
Videoposnetek vzpona si lahko ogledate na uradnem Facebook profilu ITF Enhancing Human Security.
BESEDILO: Nejc Horvat, Propiar
