Search
Close this search box.

Zagovornik načela enakosti za presojo ustavnosti enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence

Zagovornik načela enakosti je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti člena sedmega protikoronskega zakona, po katerem so novorojenčki, rojeni od 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije, ob rojstvu prejeli 500 evrov. Ocenjujejo namreč, da je ukrep diskriminatoren, saj izključuje tiste, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče.
Fotografija je simbolična

Zagovornik načela enakosti je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti 101. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7). To je storil po tem, ko je ocenil, da je ta člen zakona diskriminatoren. Iz prejetja enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke, rojene tik pred, med in leto po koncu epidemije covida-19, namreč neupravičeno izključuje starše novorojencev, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi prebivajo. Določa, da lahko ta izredni družinski prejemek prejmejo le upravičenci s stalnim bivališčem v Sloveniji. Tako po oceni Zagovornika nekatere osebe diskriminira na podlagi njihovih osebnih okoliščin stalnega prebivališča in državljanstva. Za vložitev zahteve za presojo ustavnosti se je Zagovornik odločil, ker Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni upoštevalo njegovega priporočila, naj diskriminatornost odpravi.

Zagovornik načela enakosti je ob sprejemanju PKP7 konec decembra 2020 vladi med drugim priporočil, naj med upravičence do enkratne izredne pomoči ob rojstvu otroka poleg staršev otrok uvrsti tudi druge osebe in posvojitelje po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in naj bodo med upravičenci tudi starši novorojencev z začasnim prebivališčem v Sloveniji in ki v Sloveniji dejansko prebivajo. Opozoril je, da bi uveljavitev predlagane ureditve, ki je prejetje izredne pomoči omejevala na tiste s stalnim bivališčem v Sloveniji, lahko povzročila diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Vlada je priporočilo delno upoštevala in krog upravičencev razširila. V sprejetem zakonu pa je v 101. členu ostala omejitev, da je izredna solidarnostna pomoč ob rojstvu otroka namenjena le staršem novorojencev s stalnim bivališčem v Sloveniji. Zagovornik je zato začel postopek ocene diskriminatornosti tega dela predpisa. Ocenjeval je, ali bi lahko sprejeta ureditev pomenila neposredno diskriminacijo zaradi osebne okoliščine stalnega prebivališča in posredno diskriminacijo zaradi osebne okoliščine državljanstva.

V postopku ocene je ugotovil, da ureditev dejansko različno obravnava starše in druge upravičence do izredne pomoči ob rojstvu otroka s stalnim bivališčem v Sloveniji v primerjavi s starši novorojencev, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi dejansko prebivajo. Ti so sicer upravičeni do rednih družinskih prejemkov po Zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih, do nove ugodnosti, ki je po oceni Zagovornika prav tako družinski prejemek, pa ne.

Zagovornik je zato v oceni preveril, ali bi ugotovljena neenaka obravnava staršev novorojencev na podlagi tega, ali imajo stalno ali začasno bivališče v Sloveniji, lahko predstavljala izjemo od prepovedi diskriminacije, kot jo določa 13. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo. To je preveril s testom sorazmernosti, s katerim je ocenil, ali je bil sprejeti ukrep legitimen in ali je bila določitev pogoja stalnega bivališča za pridobitev solidarnostne pomoči ob rojstvu otroka ustrezen, edini možen in sorazmeren ukrep za doseganje tega cilja.

Zagovornik je ocenil, da je bil ukrep legitimen, saj je upravičeno zasledoval cilj, da bi izredno pomoč prejeli le starši otrok, ki dejansko živijo v Sloveniji.

Ocenil je, da je bila določitev pogoja stalnega bivališča ustrezno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja, saj naj bi stalno bivališče zagotavljalo, da oseba dejansko živi v Sloveniji.

Ni pa bilo po oceni Zagovornika uporabljeno sredstvo edino možno oziroma nujno potrebno za doseganje cilja, saj je za to obstajal milejši ukrep, ki bi k cilju prispeval enako učinkovito: med upravičence do izrednega družinskega prejemka bi lahko dodali tudi starše novorojencev, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi dejansko prebivajo.

Zagovornik je tako tudi ocenil, da za te osebe ta del predpisa ni bil sorazmeren, saj so negativne posledice prevladale nad domnevnimi koristmi ureditve, kot jih je v postopku ocene diskriminatornosti Zagovorniku navedla vlada. Ta je pojasnila, da je bil pogoj stalnega bivališča v zakonu uveden zato, da ne bi bilo treba preverjati, ali nekdo v Sloveniji zares živi ali ne, in bi tako družine sredstva prejele čim prej. Zagovornik tega ni mogel upoštevati kot legitimen argument, saj je ugotavljanje, ali oseba dejansko prebiva na svojem stalnem oziroma začasnem prebivališču, potrebno v obeh primerih, če se namerava dosledno preverjati izpolnjevanje pogojev za pridobitev solidarnostne pomoči.

Zagovornik je tako sklepno ocenil, da ukrep ne more biti obravnavan kot izjema od prepovedi diskriminacije in je torej 101. člen PKP7 diskriminatoren. Osebe neenako obravnava na podlagi njihovih osebnih okoliščin stalnega prebivališča in državljanstva. Krni jim pravice na področju socialnih ugodnosti.

V oceni je med drugim navedel, da so na področju družinskih dajatev v okviru prava Evropske unije prepovedane kakršnekoli oblike diskriminacije. Opozoril je tudi na to, da se s pomočjo ob rojstvu otroka ščiti otroka, otrokove pravice pa pripadajo enako vsem otrokom, ne glede na to, ali imajo stalno ali začasno prebivališče.

To je ponovil tudi v zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti 101. člena PKP7, ki jo je pripravil, ker Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni upoštevalo njegovega priporočila, naj diskriminatornost odpravi. Zagovornik ustavnemu sodišču, ki je edino pristojno presoditi, ali je določen predpis neustaven, predlaga, naj zadevo obravnava prednostno, saj gre v obravnavani zadevi po oceni Zagovornika za hujšo obliko diskriminacije. Žrtev diskriminacije so namreč otroci, ki jim je ta izredna pomoč dejansko namenjena, diskriminacija pa je tudi množična. Ureditev je po oceni Zagovornika v neskladju z 2., 3.a, 8., 14., 15., 50., 53. in 56. členom ustave ter z nekaterimi členi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, Mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah.

To je le kratek povzetek zahteve in ocene diskriminatornosti. Dokumenti so v celoti dostopni prek http://www.zagovornik-rs.si/ocene-diskriminatornosti.

Vir: Zagovornik načela enakosti

Dogodki

Zagovornik načela enakosti je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti člena sedmega protikoronskega zakona, po katerem so novorojenčki, rojeni od 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije, ob rojstvu prejeli 500 evrov. Ocenjujejo namreč, da je ukrep diskriminatoren, saj izključuje tiste, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče.