Osebno je posebno: (P)osebne zgodbe posameznic in njihovih predmetov (FOTO in VIDEO)

Vsak izmed nas ima vsaj en ljub predmet, s katerim se lahko poistoveti, njegova praktična vrednost pa postane nepomembna. V sklopu delavnic Osebno je posebno so posameznice predstavile njim ljube predmete in s tem povezane zgodbe.

V Koroškem medgeneracijskem centru so decembra lani zaključili sklop delavnic Osebno je posebno z dogodkom v živo. “Tema dogodka je potovanje in s tem tudi izkušnje ter dogodki, ki jih pot prinese s sabo za nas.” je ob dogodku povedala Tea Kovše. Predmete in zgodbe posameznic, ki so se predstavile, lahko sedaj pobliže spoznate, saj na ojoj.blogu v sklopu projekta vsak petek objavijo eno zgodbo. Iz delavnic so predstavljene zgodbe Zlatke Strgar, Danice Lečnik in Silver Dover, v prihodnje pa bosta predstavljeni še zgodbi in predmeta Ivane Prislan in Katje Vravnik.

Zbirko vseh predmetov lahko spremljate na spletni strani www.ojoj.blog.

(P)OSEBNE ZGODBE POSAMEZNIC:

ZLATKA STRGAR: svečnik, ki pripoveduje zgodbo o ogroženosti in ponosu:

Zlatka Strgar (rojena 1955, Slovenija). Dovolj ji je, da je. Samo opisovanje ni njena veščina, misli pa, da zna poslušati in slišati.

TEHNIČNI PODATKI PREDMETA:
Ime: Svečnik.
Opis: Rokodelski izdelek.
Velikost: 17 cm.
Starost: Okoli 30 let.
Material: Glina.
Prostor: Vitrina.
Aktivnosti: Ko se premakne, se razbije.
pOsebnost: “Potolčen.”

“Svečnik pripoveduje zgodbo o ogroženosti in ponosu. Trikrat se je sesul v črepinje. Stojan Brezočnik (moj mož) ga je vedno zlepil in zacelil za Mišo in za mene.”

“Miša ga je prinesla iz Grčije. Skupaj z drugimi predmeti iz potovanj je krasil njen dom. V nekem obdobju se je znašla v hudi eksistenčni stiski in je svoje ljube predmete začela prodajati. Ko sem ta svečnik zagledala v trgovini, sem dojela v kakšni grozoviti stiski je in da ji ponos brani govoriti o tem.”

“Kupila sem ga, da bi ga ji nekoč vrnila, a življenje je hotelo drugače. Še vedno kdaj pa kdaj pomislim, kako bi kak poletni večer odprli steklenico vina, morda bi bilo kje v hribih in ona bi morda imela sive in dolge skodrane lase in našobila bi usta in rekla: “”Ej stara potolkli sva se večkrat v lajfu, ampak jebiga, še zmeraj hočeva biti, se veseliti in se magari napiti.””

DANICA LEČNI: šalčka, ki spominja na preživetje, pot in pričara nasmeh :

Danica Lečnik (rojena 1947, Bosna in Hercegovina) Sladkosneda in hrabra. Skrbna mama in večni pedagog.

TEHNIČNI PODATKI PREDMETA:
Ime: Šalčka.
Opis: Skodelica za sladkor.
Velikost: Višina 6cm. Premer 5cm.
Starost: Med 90 in 100 let.
Material: Porcelan.
Prostor: V kuhinji, v skledi s sladkorjem.
Aktivnosti: Zajemalka za zajemanje sladkorja.
pOsebnost: “Potovala 29 ur v torbi z avtobusom. Od Bosne do Slovenije.”

“Šalčko sem dobila leta 1970 v Bosni od moje bake za poročno darilo.
Spominja me na otroštvo. Spominja me na mojo omo, mojo baku. Skromno smo živeli, ampak je baka vedno imela za nas otroke skodelico sladkorja.“

“Sreča.“

“Spominja me na žalost, da sem morala iz svoje domovine oditi. Spominja me na srečo mojih otrok, da so preživeli pa tut na njihove nasmehe, ko so uporabljali sladkor iz te šalčke.
Iz Bosne smo prišli leta 1992. Skodelica je bila v torbi. Potovali smo 29 ur z avtobusom (za to pot danes potrebujemo 8 ur). Poln avtobus, ljudje negotovi, ogromno kontrol.“

SILVA DOVER, metuljček, ki pomirja:

Silva Dover (rojena 1948, Slovenija) Poročena, sedaj vdova. Zaposlena je bila na SPIZ-u Ravne. Ima hčerko in sina. Hčerka je končala pedagoško fakulteto v Maribor, zaposlena na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v Ljubjani. Sin je strojni inženir. Silva ima lastno stanovanje v bloku.

TEHNIČNI PODATKI PREDMETA:
Ime: Metuljček.
Opis: Pisan.
Velikost: 10 cm X 8 cm.
Starost: 6 let.
Material: Plastika.
Prostor: Dnevna soba.
Aktivnosti: Okras na dnevni omari.
pOsebnost: “Ročno delo mojega vnuka Tea.”

“Začelo se je se je pravzaprav s tem, ko sem js ostala sama, ko je mož umrl, in je blo za mene zelo stresno, ker js sm bla pol leta upokojena in sma mela načrte pa vse.“

“Otroci pa hitro opazijo al si žalostn al si vesel al si… so vidli, da sem večkrat bla žalostna…. in potem so to delali v šoli in mi je on, seveda, to za mene naredu. Spomnim pa se tudi večera, ko mi je moj vnuk Teo ta metuljček dal pa me tk lepo prijel okrog vratu, pa je reku, da ne boš žalostna. In to mi je strašno ostalo v spominu.“

“Verjetno, da se je nekaj ntr v meni prelomlo, ne morm  točno rečt, da se je ne vem kaj spremenilo, je pa blo eno tako … ko prajijo včasih, eno opozorilo, al pa kaj, a ne, da nekaj čutiš v sebi, no. Zj da bi ne vem kaj lahko rekla, da čutim, ne, ampak en dober občutek pa je, no.“

Skozi svoje osebne zgodbe so udeležence na dogodku popeljale: Zlatka Strgar na POT NEPOZABE, Marta Merkač na POT V SRCE, Silva Dover na POT V NASMEH, Danica Lečnik na POT V SLOVENIJO, Ivana Prislan na POT V DRUŽINO, Tea Kovše na POT V RAZUMEVANJE ter Katja Vravnik na POT V TOPLINO.

OSEBNO JE POSEBNO je projekt Tee Kovše, ki je nastal kot posledica nenadnih, zgoščenih selitev ter sobivanja z njenim dedijem. Njeno premoženje se je iz številnih škatel na koncu skrčilo na dva kovčka. Od mnogih osebnih in navidezno pomembnih predmetov pa so ji na koncu ostali le tisti, od katerih se ni mogla ločiti. Pravi, da so ti predmeti kot spominska kartica, z njimi pa lažje pripoveduje in razume svojo zgodbo. Več o projektu, (p)osebnih zgodbah in Tei si lako preberete na njenem blogu TUKAJ.

Preberite še: Na Ravnah so se ob zaključku delavnic “Osebno je posebno” odpirala mnoga vprašanja, pripovedovale so se zgodbe… (FOTO).

VIR: ojoj.blog