“Ta bolezen je nočna mora vsakega pediatra. Je redka, začne se nenadoma in z nespecifičnimi simptomi”

V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo na tragične posledice meningokoknega meningitisa

Na novinarski konferenci sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu so opozorili na tragične posledice meningokoknega meningitisa. Bolezen, ki so ji še posebej izpostavljeni otroci in nekateri mladostniki, ima hiter in agresiven potek, življenje lahko vzame v nekaj urah, zato zdravniki pozivajo k cepljenju.

Na hiter potek invazivne meningokokne okužbe, ki jo povzroča bakterija neisseria meningitidis in lahko v nekaj urah močno napreduje, je na novinarski konferenci opozorila epidemiologinja in predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza. Bolezen – gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic – je po njenih navedbah najpogostejša med dojenčki in otroki do četrtega leta starosti, pogosteje se pojavlja tudi pri mladostnikih med 15. in 19. letom, vendar lahko prizadene vse starostne skupine.

V zadnjih šestih letih je v Sloveniji za to boleznijo skupaj zbolelo 74 oseb, na leto od sedem do 20. Smrtnost v Sloveniji je med osem in 15-odstotna. V okoli petini primerov lahko po besedah pediatra Denisa Baša bolezen pusti trajne posledice, kot so okvare možganov, amputacija udov in izguba sluha.

Lani so v Sloveniji identificirali devet bolnikov s to boleznijo, med njimi štiri otroke. Pri vseh otrocih je bolezen povzročil meningokok skupine B, tako je bilo tudi pri štirih odraslih, pri enem odraslem pa je bil povzročitelj meningokok skupine C. “Bolezen ni zelo pogosta, ampak na žalost ima lahko zelo tragične posledice”, je opozorila Trop Skaza.

Meningokoki se prenašajo predvsem kapljično preko kašljanja, kihanja in poljubljanja, prenašajo jo na videz zdravi ljudje, ki to bakterijo prenašajo v nosno-žrelnem prostoru. Delež klicenoscev v populaciji je zelo različen, med otroki jih je malo, pri mladostnikih jih je med 15 in 20 odstotkov. V državah podsaharske Afrike, kjer je bolezen zelo pogosta, ali tam, kjer pride do izbruhov bolezni, pa je klicenoscev lahko tudi do 70 odstotkov, je pojasnila Trop Skaza. Dodala je, da nihče ne ve, kdo je klicenosec.

Meningokokni meningitis se v zgodnjih stanjih zdravi z antibiotiki, kar je odvisno tudi od hitrosti poteka okužbe, a ko bolezen napreduje, pomoči ni. Ob tem so predstavili zgodbo dveletnika, ki je zaradi okužbe zjutraj dobil visoko vročino, njegovo življenje pa se je izteklo še v istem dnevu.

Baš je to bolezen označil kot nočno moro za vsakega pediatra, saj je redka, začne pa se nenadoma in z nespecifičnimi simptomi. Zapleteno je po njegovih navedbah tudi to, da sovpada s sezono gripe, saj je pogostejša v zimskem in spomladanskem času, podobni so tudi začetni simptomi: nenadna visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol. Vendar pa lahko okužba v nekaj urah napreduje v motnjo zavesti, krče in značilen petehialni izpuščaj na koži. Ker se tipični znaki pojavijo relativno pozno, je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati, je opozoril. Tako je kot eno od ključnih stvari izpostavil opažanje staršev, da “tako bolan otrok še ni bil”.

Trop Skaza in Baš sta ob tem poudarila pomen cepljenja, za kar imamo v Sloveniji na voljo dve cepivi. Eno je štirivalentno proti štirim skupinam meningokokov, drugo pa je monovalentno, vsebuje zaščito proti meningokokom skupine B, ki so najbolj pogosti, in je za samoplačnike na voljo od letošnjega januarja. Z njim se lahko cepijo dojenčki od drugega meseca starosti, dojenčki potrebujejo tri odmerke, eden pa stane okoli 95 evrov. Baš se je zavzel za to, da bi bilo to cepljenje vključeno v shemo brezplačnih cepljenj za otroke.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila