Search
Close this search box.

Nepravilnosti pri plačah, kršitve pri javnih naročilih in transferih

Računsko sodišče je v reviziji predlogu zaključnega računa državnega proračuna za lani izreklo pozitivno mnenje, pravilnosti njegove izvršitve pa mnenje s pridržkom. Med pogostejšimi je ugotovilo nepravilnosti pri plačah, prevzemanju in plačevanju obveznosti ter kršitve predpisov s področij oddaje javnih naročil in dodeljevanja transferov.

Kot so danes objavili na računskem sodišču, sta bila cilja revizije izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa, ki obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ob tem pa še izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

O predlogu splošnega dela zaključnega računa so izrekli pozitivno mnenje, o pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa mnenje s pridržkom. Med pogostejšimi ugotovljenimi nepravilnostmi so bile tiste pri plačah, in sicer je prihajalo do nepravilno obračunanih in izplačanih dodatkov pri plačah javnih uslužbencev ter prepozno izdanih odredb za delo prek polnega delovnega časa.

Prav tako so bile pogoste nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, saj sredstva niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti pa nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti.

Zaznali so tudi pogoste kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil, pri čemer je šlo za nepravilno vodenje postopkov, in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferov. V zvezi s slednjim so izpostavili nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in pri izvajanju nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki.

“Opozarjamo tudi na nezakonito 16-letno zamudo pri sprejemanju podzakonskega predpisa, ki bi omogočal odmerjanje in zaračunavanje okoljske dajatve za rabo vode. Ocenjujemo, da so bili zaradi tega samo v letu 2019 za 6,5 milijona evrov premalo realizirani prihodki proračuna,” so opozorili na računskem sodišču.

Izpostavili so še, da je bilo v sprejetem državnem proračunu za lani načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav za 523 milijonov evrov presegla plačila sredstev v evropski proračun, dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 217 milijonov evrov, kar je 41,5 odstotka načrtovanega zneska.

“Menimo, da bi bilo treba zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb zakona o javnih financah in zakona o računovodstvu, kar je bilo zaznano pri poslovnih dogodkih, pri katerih agenti izvajajo posle v imenu in za račun države,” so sklenili.

Dogodki