V dvorcu Bukovje sta danes direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška Karmen Sonjak in generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj podpisali memorandum o sodelovanju med stalnim sekretariatom Alpske konvencije in RRA Koroška. S tem je bila po Mojstrani in Posočju uradno vzpostavljena še tretja info točka Alpske konvencije v Sloveniji. Skupno je v celotnih Alpah takšnih info točk zdaj devet.
Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj je dejala, da Alpska konvencija utira pot k trajnostnemu življenju v Alpah. Njen prvi ključni cilj je zaščita Alp, drugi pa omogočanje trajnostnega razvoja v celotnem gorskem območju.
Smerkolj je posebej poudarila pomen delovanja na lokalni ravni, kjer dogovorjene politike prenašajo v prakso, zato so info točke po njenih besedah zelo pomembne, saj pomagajo pri prepoznavanju pomembnih idej. In RRA je v tem primeru idealen partner, je ocenila. Izpostavila je tudi “obmejni značaj” nove info točke, saj vseh osem držav, priključenih Alpski konvenciji, gradi na čezmejnem sodelovanju.
Direktorica RRA Koroška Karmen Sonjak pa je dejala, da v regiji različne dosedanje aktivnosti s tem pristopom še nadgrajujejo. Ocenila je, da regija dosega prepoznavnost in postaja tudi dobra destinacija za mlade, ki imajo željo ali se vrniti v regijo oz. v njej ostati.
Da je z vzpostavitvijo info točke prevzela to delovno nalogo, se je RRA Koroška zahvalil vodja projekta slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji Emil Ferjančič. Izrazil je zadovoljstvo, da je konvencija, ki je nastala pred dobrimi 30 leti, z dokumenta na papirju prerasla v živ proces in da organizacije na terenu prepoznavajo potencialno dodano vrednost konvencije.
Trajnostni razvoj nekega območja je povezan tudi z mobilnostjo in demografsko sliko; v tej povezavi je potekal danes tudi pogovor o vidikih dela na daljavo oz. hibridnega delo in priložnostih.
Tovrstnim oblikam dela je pandemija covida-19 dala zagon in danes je ocenjeno, da je vsako četrto delovno mesto primerno za te oblike dela, je uvodoma dejal povezovalec pogovora Peter Zajc z RRA Koroška. Med pomisleki je med drugim izpostavil, da lahko te oblike dela spodbujajo tudi nekatere nove neenakosti, saj vsi doma nimajo enakih pogojev dela.
V pogovoru, v katerem so poleg direktorice RRA Koroška sodelovali še direktor podjetja Troia Primož Sevčnikar, Zlatko Podgorski iz direktorata za prometno politiko na okoljskem ministrstvu in raziskovalka ter projektna vodja na ZRC SAZU Petra Rus, so ugotavljali, da lokacijska fleksibilnost med drugim terja prilagajanje sistema delovanja določene organizacije oz. podjetja ter obstoječih načinov komunikacije.
Med drugim so opozorili na vidik internetne varnosti pri delu z domačih računalnikov in izpostavili pomen zaupanja delodajalca do delavca, pa tudi vidik možnosti odklopa od dela. Na splošno pa kljub določenim prednostim dela na daljavo ugotavljajo tudi pomen osebnega stika tako za samo delo kot za medsebojne odnose.
Vir: STA
