Ministrov današnji obisk na Koroškem je namenjen pogovorom na terenu tako s področja kmetijstva kot gozdarstva, ob tem s sogovorniki razpravljajo tudi o izzivih spopadanja z epidemijo covida-19.
Predstavniki slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so ministru med drugim predstavili problematiko gozdnih cest. Teh je na Koroškem okoli 1700 kilometrov, po besedah vodje območne enote ZGS Branka Gradišnika pa so te gozdne ceste bistvenega pomena za obstoj gorskih kmetij, prav tako za razvoj turizma, na katerega regija močno stavi.
Gradišnik je povedal, da je bilo lani za vzdrževanje gozdnih cest v regiji namenjenih več kot 1,8 milijona evrov, ob tem pa opozoril, da delež sredstev, ki ga za vzdrževanje gozdnih cest namenja država, ne zadošča ter da bi si v regiji želeli večji delež sredstev iz sistemskih virov. Zdaj velik del sredstev za vzdrževanje zagotavljajo lokalne skupnosti, pri tem pa so razlike med njimi precejšnje glede na njihovo finančno moč.
Minister Podgoršek je glede tega v izjavi za medije dejal, da država vseskozi pomaga pri vzdrževanju gozdnih cest in da se sredstva za to povečujejo. Ker se je lani s protikoronskimi paketi znižal katastrski dohodek in s tem tudi pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, država po ministrovih navedbah sama zagotavlja večji del razlike do ravni, kot bi znašala, če znižanja katastrskega dohodka ne bi bilo.
Sicer pa je minister glede stanja na področju gozdarstva na Koroškem osebno ocenil, da je to boljše kot v pretežnem ostalem delu Slovenije, kot zelo dobro je ocenil tudi sodelovanje ZGS z lastniki gozdov. Glede državnih gozdov v regiji pa je izpostavil, da se je v drugi polovici lanskega leta izjemno povečala sanacija gozdov po napadih podlubnikov, kar bo po njegovih besedah pozitivno vplivalo tudi na širjenje podlubnikov v zasebnih gozdovih.
Koroška spada med najbolj gozdnata območja v Sloveniji, saj gozdovi pokrivajo skoraj 70 odstotkov površine regije, večina gozdov pa je v zasebni lasti. Koroške gozdove so v zadnjih letih močno prizadeli vetrolomi in napadi podlubnikov, zaradi česar so doslej morali posekati skoraj 1,7 milijona kubičnih metrov dreves. Intenzivna sanacija se je začela lani, v okviru te so doslej po koroških gozdovih posadili več kot 200.000 sadik gozdnega drevja.
Pri sanaciji se je kot pomemben dodatni vir sredstev za gorske kmetije izkazal Program razvoja podeželja. Lastniki gozdov na Koroškem so bili pri prijavah na razpise in koriščenju sredstev zelo uspešni, ocenjujejo na območni enoti ZGS, saj je bilo iz programskega obdobja 2014-2020 za različne ukrepe doslej izplačanih nekaj manj kot 1,95 milijona evrov.
Minister se je danes srečal tudi s predstavniki lastnikov kmetijskih zemljišč, ki bi v primeru predlagane variante južne slovenjgraške obvoznice zemljišče izgubili. Ministrstvo doslej za predlagano varianto ni dalo soglasja, po ministrovih besedah pa z občino še vedno iščejo drugo traso, ki bi se izognila najkvalitetnejšim kmetijskim zemljiščem. “Zaenkrat še nismo dali soglasja, glede na zadnje dogovore z občino ga tudi še nekaj časa ne bomo, morda nekaj tednov, dokler se ne najde optimalna rešitev,” je dejal minister.
Na splošno pa je glede te teme poudaril, da je nosilec urejanja prostora občina, ministrstvo pa kot tisto, ki daje soglasje, vedno v tovrstnih postopkih pove, pod katerimi pogoji načeloma lahko da soglasje. Glede slovenjgraške južne obvoznice je povedal še, da se ob tem pogovarjajo tudi z Darsom glede priključka na hitro cesto oz. tretjo razvojno os.
