Search
Close this search box.

Koroški železniški progi se obetajo vlaganja in posodobitev voznega parka

Država se zaveda potenciala koroške železniške proge in v prihodnje načrtuje vlaganja, med drugim do leta 2030 nadgradnjo postajališč in uvedbo daljinskega vodenja prometa, je povedala Suzana Gorše Habjanič z direkcije za infrastrukturo. Tudi na koroški železniški progi se število potnikov malenkost povečuje, dober obisk je na kolesarskih vlakih.

Čeprav na Koroškem v prometnem smislu izstopajo prizadevanja za hitro cesto, pa Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA Koroška) z različnimi projekti in aktivnostmi že več let obravnava vsa področja prometa in različne prometne podsisteme.

Trenutno je RRA Koroška partner pri projektu ReMOBIL, v središču katerega je vzpostavljanje bolj učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti. Med drugim je tudi RRA Koroška pri projektu formalizirala regijski center mobilnosti, danes pa na Ravnah na Koroškem organizirala razvojno konferenco o koroški železniški progi.

To progo, ki poteka od Maribora do Prevalj in nato naprej do meje z Avstrijo pri Holmcu, od koder se nadaljuje proti Pliberku in Celovcu, je študija Evropske komisije iz leta 2018 uvrstila med 50 najbolj perspektivnih čezmejnih železniških prog za nadaljnji razvoj v EU, so v vabilu na konferenco izpostavili pri RRA Koroška. Zato se sprašujejo, ali se v Sloveniji pomena in potenciala te proge zavedamo dovolj.

Suzana Gorše Habjanič z Direkcije RS za infrastrukturo meni, da se država potenciala razvoja te proge zaveda, zato tudi načrtuje fazna vlaganja. Najprej so predvidena vlaganja v progo od Maribora do Ruš, nato pa še naprej do meje z Avstrijo.

“Na Koroškem se do leta 2030 načrtuje nadgradnja vseh postajališč, uvedba daljinskega vodenja prometa, vzpostavitev izven nivojskih dostopov, kjer je to potrebno, pa tudi ureditev nivojskih prehodov oz. križanj cest z železnico,” je napovedala.

Se pa poleg potniškega pojavlja tudi potencial tovornega prometa, ki ga je na konferenci deloma predstavil Domen Rožanc iz podjetja Innoduler. To rastoče družinsko podjetje z 210 zaposlenimi v Šentjanžu pri Dravogradu proizvaja jeklene konstrukcije in nadgradnje železniških vagonov. Pri tem uporablja industrijski železniški tir, ki je nekoč služil tovarni ivernih plošč.

Po tem tiru, ki se navezuje na koroško železniško progo in ki ga bolj kot ne uporabljajo samo oni, so lani prepeljali 812 vagonov, velik izziv pri tem pa predstavljajo premiki dolgih vlakovnih kompozicij. Podjetje Innoduler, ki skupaj s podizvajalci po Rožančevih besedah zagotavlja od 300 do 400 delovnih mest, načrtuje nadaljnjo rast, zato se bodo potrebe po tovrstnem transportu še povečevale, je dejal.

Tudi Slovenske železnice si želijo razširiti ponudbo za potnike na koroški železniški progi, vse pa je povezano z nadgradnjo železniške infrastrukture. “Novi sodobni vlaki so v velikem delu že nabavljeni, 52 jih imamo v Sloveniji, pričakujemo jih še 20. Tako da verjamemo, da bomo zamenjali tudi v celoti vozni park na koroški progi nekje v letu 2025,” je napovedala direktorica družbe SŽ-Potniški promet Darja Kocjan.

“Že letos imamo tri nove vlake med Mariborom in Rušami, potem pa želimo ponudbo razširiti še s kakšnimi regionalnimi vlaki, ki bi z manj postanki omogočili, da se na daljše razdalje hitreje pripeljemo,” je dejala Kocjan.

Da je prav sobotni kolesarski vlak pokazal, da koroška železniška proga ima potencial, pa je danes dejal Aleš Rupreht z RRA Koroška. Poletni kolesarski vlaki so v šestih sezonah prepeljali približno 4000 potnikov in 1500 koles.

Peter Zajc z RRA Koroška pa je med drugim dejal, da ima koroška železniška proga na relaciji Maribor-Ruše izrazit potencial prevoza za potrebe dnevne mobilnosti, zato tam tudi država vidi največji potencial za vlaganja v infrastrukturo, medtem ko na Koroškem v povezavi s progo izpostavljajo tudi turistični vidik.

Na današnji konferenci je sodeloval tudi podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved, ki je predstavil načrtovano Mobilnostno vozlišče Maribor.

Dogodki

Država se zaveda potenciala koroške železniške proge in v prihodnje načrtuje vlaganja, med drugim do leta 2030 nadgradnjo postajališč in uvedbo daljinskega vodenja prometa, je povedala Suzana Gorše Habjanič z direkcije za infrastrukturo. Tudi na koroški železniški progi se število potnikov malenkost povečuje, dober obisk je na kolesarskih vlakih.