Search
Close this search box.

Koroška osrednja knjižnica kljub občutno višjim stroškom ne bo krčila programa

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika kljub letos občutno višjim stroškom predvsem ogrevanja ne načrtuje, da bi zaradi tega okrnila predviden program. Prav z raznovrstnimi prireditvami namreč knjižnico obišče širši krog ljudi. V knjižnici si želijo povečati članstvo, število bralcev pa širijo tudi s kompetenčnim centrom za lahko branje.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ki jo nekateri opisujejo tudi kot knjižnica z najdaljšim imenom, je ena od desetih območnih knjižnic v Sloveniji, njene soustanoviteljice so štiri občine Mežiške doline. Hkrati v sodelovanju s partnerji izvaja poseben program za koroške Slovence v Avstriji, od januarja lani pa se ponaša tudi s pridobljenim nazivom, da je kompetenčni center za lahko branje, ki je edini takšen v Sloveniji.

Kompetenčni centri v knjižničarstvu na nacionalni ravni skrbijo za poglobljeno poznavanje, razvoj in sodelovanje vseh knjižnic na določenem področju, v tem primeru na področju lahkega branja. To je področje, pri katerem različnim ranljivim skupinam, ki imajo fizične, kognitivne ali druge omejitve, omogočajo dostop do gradiv in s prilagoditvami tudi lažje razumevanje gradiv in besedil. Gradiva na tem področju so namenjena tudi tujcem, ki se slovenskega jezika šele učijo.

“Naš kompetenčni center za lahko branje temelji na zbirki Berem zlahka, ki je nastala v okviru projekta Lahko je brati in s pomočjo projekta Čebela bere med,” je povedala vodja oddelka izposoje v knjižnici Jelka Kos. Omenjeno zbirko in druga gradiva in pripomočke za branje imajo v knjižnici zbrane na prav posebnem prostoru, kjer gradivo spremljajo tudi posebne označbe.

Kompetenčni center sodeluje tudi z zunanjimi partnerji, kot je denimo Zavod Risa, uporabnikom gradiva omogoča posebne ugodnosti, zanje v knjižnici organizira tudi posebna srečanja in druge aktivnosti.

Glede prireditev in drugih aktivnosti na splošno pa je direktor knjižnice Aljaž Verhovnik danes dejal, da se trudijo, da bodo letos izpeljali ves program, ki je bil lani zastavljen. Ker je knjižnica priklopljena na daljinsko toplovodno ogrevanja, ki ni bilo zajeto med vladne zamejitve cen, je cena ogrevanja tudi za knjižnico močno poskočila, stroške pa skušajo pokrivati v sodelovanju z občinami ustanoviteljicami.

“Draginja je izziv tudi pri nas. Nekatere ukrepe bomo sprejeli, trudimo se, da to ne bo račun programa,” je novinarski konferenci, na kateri so predstavili poslanstvo knjižnice in načrte, dejal od začetka letošnjega leta novi direktor knjižnice. Ta bo prihodnje leto praznovala 75-letnico ustanovitve, po podatkih za lani pa ima skupno okoli 4500 vpisanih članov; v knjižnici si želijo, da bi se številka še povišala.

Da so prireditve srčika knjižnice, je poudarila sodelavka za koordinacijo prireditev v knjižnici Manja Miklavc. Lani so v knjižnici pripravili 90 prireditev in 17 razstav, skupno pa na njih našteli skoraj 7000 obiskovalcev. S prireditvami za vse generacije spodbujajo bralno kulturo in bralno pismenost, pri tem pa se trudijo, da je program raznovrsten, saj želijo privabiti nove obiskovalce.

Priložnost pritegniti nove obiskovalce je prinesla tudi septembra 2021 odprta grajska kavarna Eleonora, ki v prostem dostopu ponuja časopise in revije. Med drugim bodo kavarniške prostore z pogledom na grajski park, ki jih poleti obišče tudi veliko turistov, letos prvič izkoristili tudi za promocijo knjižnice in njenih zbirk. Prva tematska postavitev, ki jo načrtujejo, bo povezana s 130-letnico rojstva Prežihovega Voranca.

Knjižnica med drugim v svoji domoznanski zbirki hrani precej družinske korespondence, povezane s Prežihom, je povedala Simona Vončina iz domoznanskega oddelka knjižnice, ki v knjižnici skrbi tudi za razstavni program v razmeroma velikem razstavišču v prostorih knjižnice na ravenskem gradu.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika kljub letos občutno višjim stroškom predvsem ogrevanja ne načrtuje, da bi zaradi tega okrnila predviden program. Prav z raznovrstnimi prireditvami namreč knjižnico obišče širši krog ljudi. V knjižnici si želijo povečati članstvo, število bralcev pa širijo tudi s kompetenčnim centrom za lahko branje.