Kocerod, katerega ustanoviteljice so koroške občine in ki je dejavnost obdelave odpadkov zagnal leta 2012, je v letu 2021 od štirih koroških komunalnih podjetij naposled prevzel še dejavnost zbiranja komunalnih odpadkov na terenu. S tem je prevzel tudi 65 zaposlenih in, kot je za STA povedal direktor Koceroda Ivan Plevnik, žal tudi popolnoma iztrošeno opremo.
Zato je moral Kocerod lani interventno kupili nova smetarska vozila in je skupno za deset vozil namenil 1,6 milijona evrov. Med večje lanske naložbe sodi še več kot 600.000 evrov vredna naložba v novo sončno elektrarno na strehah obstoječih objektov centra, posodobili so tudi linijo za obdelavo kosovnih odpadkov, a je žal 200.000 evrov vreden stroj konec lanskega leta zgorel. Kot je pojasnil Plevnik, je bila napaka na strani proizvajalca, ki je zagotovil nov stroj, ki so ga namestili pred nekaj dnevi.
Najnovejše pridobitve bo Kocerod obiskovalcem danes predstavil tudi na dnevu odprtih vrat. Ta vsakoletni dogodek je hkrati namenjen prikazu, kako poteka delo v Kocerodu, prav tako pa tudi osveščanju o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov. “Predvsem skušamo prikazati, kakšni težave nastanejo, če prebivalci nepravilno ločujejo odpadke. Hkrati želimo poudariti okoljski vidik,” je povedal Plevnik.
Osveščanju o odpadkih in obveščanju občanov Kocerod že vsa leta namenja posebno pozornost. Tako je lani vzpostavil svojo službo za informiranje občanov, zdaj pripravlja posebno digitalno platformo, s pomočjo katere bodo prek posebnega projekta začeli komunicirati z občani. Ponuditi jim želijo možnost hitrega dostopa do informacij, ko jih ti potrebujejo, in jih hkrati spodbuditi k pravilnemu ločevanju odpadkov.
Ena od akcij se imenuje Stop mikroplastika!, v okviru katere komunicirajo z vsakim gospodinjstvom posebej, glavni poudarek pa je izogibanje uporabi plastičnih vrečk pri zbiranju in odlaganju bioloških odpadkov, iz katerih v Kocerodu med drugim izdelujejo kompost.
Lani je Kocerod začel tudi z digitalizacijo infrastrukture na področju zbiranja komunalnih odpadkov. Tako so v Dravski dolini že čipirali vse zabojnike, letos s tem nadaljujejo v Mežiški in Mislinjski dolini. Kot je pojasnil Plevnik, bodo na tej podlagi imeli boljši pregled nad praznjenjem zabojnikov, vzpostavili bodo tudi red po vrstah odpadkov. Posodobitve delovanja nadaljujejo tudi v smeri robotizacije sortirnice, predvidoma v drugi polovici leta bodo kupili prvega robota.
Kocerod, ki ima zdaj skupno 105 zaposlenih, njegov letni promet pa je osem milijonov evrov, letno na Koroškem zbere skupno okoli 19.000 ton komunalnih odpadkov, med katere sodijo tudi biološki, in več kot 2000 ton nekomunalnih odpadkov. V centru v Mislinjski Dobravi glede na vrsto odpadkov te sortirajo, kosovne odpadke demontirajo, biološke kompostirajo, preostanek odpadkov pa odpeljejo na odlagališče Zmes v prevaljski občini.
