Črnjanska občina je Upravi RS za zaščito in reševanje po besedah županje podala dva zahtevka za povračilo stroškov intervencije. Tudi za drugi zahtevek je občina že prejela odobritev in v naslednjih dveh tednih pričakuje še nakazilo v višini 2,7 milijona evrov iz drugega zahtevka.
“Prejeli smo več kot sto računov gradbincev za opravljanje intervencijskih del, tako da gre denar neposredno naprej v roke izvajalcev,” je glede porabe teh sredstev za STA povedala županja.
Glede izplačila prvih sredstev za sanacijo po ujmi, ki jih bo občinam izplačevalo ministrstvo za naravne vire in prostor, pa je Lesjak včeraj pojasnila, da je občina od ministrstva že prejela pogodbo za prvi avans. Županja je pogodbo že podpisala, občina pa je tudi že podala zahtevek. Tako da tudi ta sredstva na občini pričakujejo razmeroma kmalu. Prvi avans znaša nekaj čez pet milijonov evrov, je pojasnila županja.
“Tu bomo pa takoj pristopili k sanacijskim delom oz. smo že na terenu tam, kjer vemo, da bomo morali reševati plazove in ceste. Prek tehnične pisarne bomo začeli iskati ponudbe. Za določene stvari bomo sanacijo začeli že letos,” je povedala.
Včeraj si je tako že skupaj s strokovnjaki iz državne tehnične pisarne ogledala en most in en plaz, dodatno bodo opravili ogled še enega plazu. Gre za strokovnjake iz državne tehnične pisarne, medtem ko stalne ekipe v izpostavi državne tehnične pisarne v Črni še ni. Tam je treba še vzpostaviti določene tehnične pogoje, je povedala in opozorila, da imajo v Črni še vedno slabe radijske in mobilne povezave.
Vlada je, kot je znano, za sanacijo škode po ujmi, ki je bila v začetku avgusta, namenila 222 milijonov evrov, za predplačila občinam pa postavila kriterije. Predplačila bodo prejele občine, kjer je škoda ocenjena na najmanj 20.000 evrov, zgornja meja nakazila pa je dvakratnik primerne porabe posamezne občine. Obenem se je vlada zavezala, da bodo vse občine, ki bodo ta sredstva sposobne porabiti v roku enega leta, prejele dodatna sredstva do zakonsko določenih 40 odstotkov vrednosti ocenjene škode.
Glede izplačil fizičnim osebam, ki so utrpele škodo v ujmi, pa je županja Črne ocenila, da bi bilo prav, da bi tudi občani čim prej prejeli neko akontacijo za del ocenjene škode, in sicer po vzoru izplačane pomoči za gospodarstvo. Podatki o ocenjeni škodi pri občanih so že v aplikaciji Ajda, je spomnila županja občine Črna. Tam se bo drevi v Žerjavu slavnostne seje občinskih svetnikov udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki bo pred tem sodeloval na odprtju novega vodovoda na Prevaljah in si ogledal sanacijo po ujmi na reki Meži v naselju Dobrije.
V zvezi z že omenjenimi zemeljskimi plazovi je na seji sveta koroške regije in regijskega razvojnega sveta v torek v Dravogradu vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic dejal, da se je o plazovih v zadnjem obdobju manj govorilo, a da so prav plazovi tisti, “ki bi nam lahko v naslednjem obdobju povzročili kar nekaj preglavic”.
Povedal je, da so se tudi na sestanku s predstavniki občinskih združenj v ponedeljek dogovorili, da bi občine do konca meseca skušale v aplikacijo, kamor se vnašajo podatki o plazovih, vnesti čim več podatkov. Na tej podlagi bi nato lahko stroka pogledala, kateri plazovi predstavljajo največja tveganja.
Na Koroškem med drugim dva plazova ogrožata državne ceste. To sta Nužijev plaz nad cesto Poljana-Mežica in plazovito območje Tolsti vrh v občini Ravne na Koroškem, ki med drugim ogroža cesto Dravograd-Ravne in železnico.
