Search
Close this search box.

Jutranje temperature pod ničlo bi lahko ponekod poškodovale sadno drevje

Nadpovprečno toplo vreme v minulih tednih je povzročilo zelo zgoden vegetacijski razvoj in cvetoča sadna drevesa so bila davi marsikje podvržena temperaturam pod ničlo, najbolj na Gorenjskem, Kočevskem in Notranjskem. O večji škodi ni mogoče govoriti. Zagotovo pa so kakšne poškodbe na brstih in cvetovih, je dejala agrometeorologinja Andreja Sušnik.
Fotografija je simbolična

Za nami je nadpovprečno topla zima z med drugim nadpovprečno toplim februarjem in ob vlažnosti v marcu je vremensko dogajanje povzročilo zelo zgoden vegetacijski razvoj. Sadno drevje se je začelo zelo zgodaj odpirati v večjem delu Slovenije, ponekod kar nekaj tednov prezgodaj glede na dolgoletno povprečje, je dogajanje v naravi opisala agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik.

“Ker pa sta marec in april za naš podnebni prostor še vedno obdobje, ko imamo veliko možnost vdora hladnega zraka, potem sovpadanje zgodnjega fenološkega razvoja in hladnega zraka lahko povzroči pozebe brstov oziroma odprtih cvetov,” je spomnila.

Minuli konec tedna smo imeli pri nas najprej burno vremensko dogajanje z močnim vetrom in ponekod sodro, snegom in obilnim dežjem, davi pa nato v večje delu Slovenije temperature pod ničlo. “Najbolj hladno je bilo na Gorenjskem, kjer se je v alpskih dolinah ohladilo pod minus pet stopinj,” je izpostavila Sušnik.

Sicer pa so skoraj povsod v nižinskem delu Slovenije bile temperature pod ničlo, razen na Obali in na severovzhodu države. Lokalno so bile temperature, kot vedno, odvisne od posamezne lokacije in tamkajšnjih pogojev, tako da je težko enoznačno oceniti vpliv nizkih temperatur na sadno drevje v celotni državi.

Izpostavljeni so koščičarji, torej marelice, breskve, slive in češnje. Med drugim so po besedah agrometeorologinje marelice v različnih fazah cvetele že v večjem delu Slovenije. Fenološki razvoj se je začel tudi že pri pečkarjih, torej jablanah in hruškah.

“Tam, kjer je razvoj že napredoval in so temperature zdaj padle pod minus dve ali minus tri stopinje, tam zagotovo bodo kakšne poškodbe na brstih oziroma cvetovih,” je ocenila Sušnik. Za pozebe nekako drži, da če so polno odprti cvetovi koščičarjev in pečkarjev, se pri temperaturah, nižjih od minus dve stopinji, opazijo poškodbe, je dejala na splošno.

Med drugim je sadjar Bogdan Slokar iz Lokavca pri Ajdovščini, ki ima nasad češenj, v petek za STA povedal, da so prve češnje v polnem cvetu, poznejše sorte pa se šele pripravljajo na cvetenje. Potrebovale bi še kakšnih 10 do 14 dni lepega sončnega vremena, da bi cvetove čebele tudi oplodile.

Napovedi vremena za prihodnje dni kažejo, da bodo tudi v torek zjutraj temperature marsikje pod ničlo, lahko pa lokalno veter ali oblačnost nekoliko omilita padec temperatur. Kasneje v tem tednu naj zjutraj ne bi bilo več negativnih temperatur. Sicer pa je nevarnost pozebe pri nas glede na izkušnje možna še ves april, včasih tudi kasneje.

Po podatkih Arsa je bilo med drugim danes ob 7. uri v Ratečah minus 5,1 stopinje, v Postojni minus 3,5 stopinje Celzija, v Kočevju in na brniškem letališču minus tri, v Slovenj Gradcu minus dve in pol, v Celju minus 1,4 stopinje, v Biljah pri Novi Gorici pa minus 0,2 stopinje Celzija.

Zaradi nizkih temperatur je Arso za vsa območja države, razen za jugozahod, izdal rumeno vremensko opozorilo za drugo polovico noči z nedelje na ponedeljek. Tudi za v noči na torek je za drugo polovico noči izdano rumeno vremensko opozorilo zaradi nizkih temperatur za vso državo, razen za jugozahod.

Da so bile temperature, kar zadeva možnost pozebe, davi nekako “mejne”, je za STA ocenila profesorica Metka Hudina s katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki se tudi sama v domačih sadovnjakih v Bistrici ob Sotli ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Prereze brstov, ki bodo pokazali poškodovanost zaradi nizkih temperatur, bodo opravili čez kakšen dan, je napovedala.

Spomnila je, da je do okoli minus sedem stopinj Celzija učinkovit ukrep proti pozebi oroševanje. Prav tako je po njenih besedah že pred napovedano ohladitvijo zelo veliko sadjarjev ukrepalo s škropljenjem s pripravki z algami in aminokislinami. “Tako da v tem primeru so rastline pripravljene, da bodo zdržale malo nižje temperature,” je dejala.

Ko rastlini dodajo aminokisline, hitreje tvori beljakovine in je potem bolje pripravljena na nizke temperature, celična stena je bolj okrepljena, je razložila. Vsaj 24 ur pred nizkimi temperaturami je priporočljivo tovrstno škropljenje, ponavadi pa ga opravijo dva dni pred napovedano ohladitvijo, je dodala. Tovrstni pripravki rastlinam ne škodijo, tudi če potem ni pozebe, je še izpostavila.

Vir: STA

Dogodki

Nadpovprečno toplo vreme v minulih tednih je povzročilo zelo zgoden vegetacijski razvoj in cvetoča sadna drevesa so bila davi marsikje podvržena temperaturam pod ničlo, najbolj na Gorenjskem, Kočevskem in Notranjskem. O večji škodi ni mogoče govoriti. Zagotovo pa so kakšne poškodbe na brstih in cvetovih, je dejala agrometeorologinja Andreja Sušnik.