Iz javnih virov se je financiralo 76 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo, iz zasebnih virov pa 24 odstotkov. Delež javnih virov je bil za 2,2 odstotne točke večji kot leta 2019, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala, in sicer iz javnih virov za 13,9 odstotka, iz zasebnih pa za 1,2 odstotka, so objavili na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Leta 2020 so financirali 43,7 odstotka izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva. Ta plačila so predstavljala 23,5 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
Leta 2020 se je zaradi epidemije covida-19 razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe spremenilo. Zdravstveni del je predstavljal 72 odstotkov izdatkov, in se je glede na leto prej povečal za tri odstotke, socialni pa je predstavljal 28 odstotkov.
Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v ustanovah, in sicer 68,1 odstotka. Od tega 50,8 odstotka v domovih za starejše občane, 14,1 odstotka v drugih socialnovarstvenih zavodih in 3,2 odstotka v bolnišnicah.
Preostali del izdatkov, torej 31,9 odstotka, pa je bil namenjen zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu, ki so jo upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe kot so patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki ali v obliki denarnega prejemka.
Leta 2020 so se občutno povečali izdatki za financiranje zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe na domu iz javnih virov, in sicer za 40,9 odstotka. K rasti je prispevalo zvišanje izdatkov za osebno asistenco. Med epidemijo covida-19 so se povečali tudi izdatki za financiranje dolgotrajne oskrbe v institucijah iz javnih virov, in sicer za 6,1 odstotka.
Storitve dolgotrajne oskrbe je leta 2020 prejemalo 68.183 oseb, kar je približno 1800 manj kot v predhodnem letu. 35 odstotkov teh oseb je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,1 odstotka v institucijah, 33,9 odstotka pa je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
K upadu števila prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe je med epidemijo prispevalo predvsem zmanjšanje števila oskrbovancev v domovih za starejše občane, so še objavili na Sursu.
