Kot je danes objavil inšpektorat, potrošnikom priporoča, naj preverijo, ali gre za registriranega izvajalca. Priporoča tudi brezgotovinsko plačevanje, da je mogoče dokazati, da je bilo plačilo izvedeno, in komuniciranje prek elektronskih sporočil ter zahtevanje pisne ponudbe za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe.
Prav tako svetuje preverjanje določenega izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in prek raznih forumov, potrošniki naj bodo pozorni tudi na komunikacijo ponudnika. “Če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oz. ponudbe slabo odzivno, je potreben premislek o nadaljnjem sodelovanju s takšnim podjetjem,” pravi glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Opozarja, da gre v primeru goljufije za kaznivo dejanje: “Če je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let.”
Ni pa nujno, da gre za goljufijo. “Če izvajalec pogodbe ne izpolni, ima tržni inšpektorat pristojnost, da izvajalcu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve – seveda v primeru, če se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe,” pravi glavna inšpektorica.
Potrošnik mora v primeru podaje prijave na inšpektorat iz razloga odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti priložiti vso dokumentacijo v zvezi z zadevo – pogodbo, predračun, ponudbo, dokazilo o plačilu, dokazilo, da je bil podjetju določen dodaten rok za izpolnitev pogodbe, skupaj z izjavo o odstopu od pogodbe in dokazilom o vročitvi. Če dokazila niso predložena, niso izpolnjeni pogoji za morebitno uvedbo inšpekcijskega postopka, opozarja.
Če podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del, gre lahko tudi za nepošteno poslovno prakso. Tržni inšpektorat lahko takšno poslovno prasko z odločbo prepove, a le v primeru, da ta še traja oziroma je tik pred tem, da se uporabi. Sicer inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe, še pojasnjuje glavna tržna inšpektorica.
Vir: STA
