Včeraj se je v KMKC Kompleksu na Ravnah odvilo prvo predvolilno soočenje kandidatov za župana občine Ravne na Koroškem, kot kandidati so bili prisotni Vilko Černovšek (Levica), Zlatko Halilovič (DeSUS), Mojca Erjavec (NSi s podporo SDS in SLS) in zdajšnji župan Tomaž Rožen (nestrankarska Lista Rožen). Kandidati so volivce skušali prepričati z odgovarjanjem na naslednja zastavljena vprašanja.
Zakaj se vedno manj ljudi odloča za vstop v politiko? Zakaj ste se vi odločili, da se podate v politiko?
Halilovič meni, da je za politično delovanje potrebna integriteta, hkrati mora biti politik moralna oseba in imeti širok spekter znanj. Černovšek ugotavlja, da je napočil čas, ko je potrebno nekaj storiti in to aktivno, želi si, da bi bili občani po koncu mandata ponosni na župana. Erjavčeva pravi, da je vedno imela nek čut za družbo, in žal ji je, da se vedno manj mladih vključuje v politiko. Rožen težavo vidi predvsem v političnih strankah, pravi, da je na državni ravni prisotne veliko nekredibilnosti in političnih elit, ki namesto demokracije izvajajo strankokracijo, sam se smatra za kredibilnega župana.
Kaj bo drugače v primeru vaše izvolitve? Ste za omejitev županskih mandatov?
Černovšek se v borbo za županski stolček ponovno podaja, ker ga skrbijo določene stvari v občini, izpostavlja negativno statistiko, negativni naravni prirast ter staranje prebivalstva v občini. Po njegovem mnenju sta dva zaporedna županska mandata več kot dovolj, v nasprotnem primeru se namreč preveč dogaja v ozkem krogu ljudi. Aktualni župan Rožen pravi, da lahko v morebitnem novem mandatu za občino stori še veliko stvari in to ga tudi žene naprej. Razlogov za omejevanje županskih mandatov ne vidi, po njegovih besedah česa takšnega ne poznajo nikjer v Evropi. Tako kot Černovšek tudi Erjavčeva podpira omejevanje mandatov, v lokalni politiki sta potrebna svežina in prinašanje novih idej. V svojem programu izpostavlja štiri točke: upravljanje, infrastrukturo, bivanje ter lokalni razvoj. Halilovič poudarja geslo “misli globalno, deluj lokalno”, sam bi se med prvimi stvarmi posvetil ureditvi sobivanja za starejše občane ter izgradnji doma starostnikov. Mandat bi podaljšal na šest let ter ga omejil na dva zaporedna, predvsem zaradi klientelizma ter nepotizma.
Kaj bi vi kot župan storili z Rimskim vrelcem?
Halilovič kot prvi opozarja na zgrešeno prodajo Rimskega vrelca ruskemu zdravniku Abidovu, sam bi ga prodal izključno preverjenim kupcem. Pravi, da lahko v občino pripelje investitorje, ki bi bili pripravljeni poskrbeti za boljše čase zdaj žalostno propadajoče stavbe. Černovšek meni, da je potrebno ta problem rešiti skupno s sosednjim Ivarčkim jezerom. V kolikor prodaje ne bi bilo mogoče izvesti, bi bilo po njegovih besedah potrebno v obnovo Rimskega vrelca vložiti sredstva iz občinskega proračuna v navezi z morebitnimi soinvestitorji. Rožen pravi, da se investitorji za nakup Rimskega vrelca sicer zanimajo, vendar se pri njih pojavljajo skrbi finančne narave, turistične nerazvitosti lokalnega okolja ter slabe cestne povezave. Kandidatka Erjavčeva prihodnosti Rimskega vrelca ne vidi v turizmu, temveč v obliki doma starostnikov v lepem in mirnem okolju, kjer bi se izvajala medgeneracijska druženja.
Podpirate shod za višje plače? (četrtkov shod SKEI na Ravnah)
Halilovič vedno podpira stavke preprostih ljudi, katerih se udeležuje tudi sam. Dodaja, da v obdobju neokapitalizma prihaja do prevelikega izkoriščanja delavcev. Podobno shod podpira tudi Černovšek, ki se mu zdi smiselno takšne shode organizirati še kje drugje na področju Koroške. Četrtkovega shoda se zaradi službenih obveznosti ne bo udeležil, se ga pa bo udeležila Erjavčeva. Ta v zvezi z višjimi plačami dodaja, da občina ne more višati plač oziroma nižati davkov, lahko pa pridobi dodatna evropska sredstva in tuje investitorje ter izplačuje višjo denarno pomoč. Rožen prav tako podpira shod in pravi, da je v današnjih časih žal premalo razumevanja na relaciji delo-kapital.
Podpirate idejo participatornega proračuna v občini Ravne?
Rožen pravi, da je občina v tem mandatu na začetku leta v vseh četrtnih, krajevnih in vaških skupnostih organizirala zbore krajanov, na katerih so občani podajali predloge za porabo sredstev iz občinskega proračuna. Po mnenju Haliloviča je potrebno občinski proračun čim bolj približati lokalnim prebivalcem, da se lahko ti vključujejo v odločanje o proračunu. S tem se strinja Černovšek, ki pa bi točno določil višino sredstev, namenjenim posameznim skupnostim, o katerih lahko ta potem odločajo sama. Tudi Erjavčeva podpira participatorni proračun, se pa poleg tega zavzema še za prenos občinskih sej v realnem času.
Kaj menite o sredstvih, namenjenih športnim dejavnostim?
Erjavčeva meni, da je potrebno pomagati otrokom iz socialno šibkejših družin, ki se prav tako želijo ukvarjati s športom, pa za to nimajo na voljo dovolj lastnih sredstev. Rožen navaja, da na občini vsako leto izdelajo načrt za investicije v posamezne športe, ki jih potem tudi izvedejo. Černovšek se zaveda, da športna dejavnost ne more uspeti zgolj po zaslugi občinskega proračuna, potrebni so zunanji investitorji. Halilovič pa se sprašuje o smiselnosti zasneževanja smučišča, ki je cenovno potratno, medtem ko imamo na drugi strani nogometni klub Fužinar, ki za uspešno delovanje v drugi slovenski nogometni ligi nujno potrebuje dodatna sredstva in sponzorje.
Kaj bi bila prva stvar, ki bi jo storili ob izvolitvi?
Halilovič bi se najprej zahvalil vsem volivcem, Černovšek bi sredstva namenil za pomoč starejšim na domu. Podobno bi storila tudi Erjavčeva, ki bi sredstva namenila najbolj socialno ogroženim občanom, zavzela bi se za izgradnjo doma starostnikov ter za povezovanje občanov z občino prek mobilne aplikacije. Župan Rožen bi nadaljeval svoje delo kot do zdaj, napoveduje pa tudi otvoritev večnamenske dvorane v Kotljah.
