Hojs: V vseh demokratičnih državah je tako, da so najbolj izpostavljeni predstavniki države še posebej zavarovani

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je danes odzval na očitke, da predlagana uvedba denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov. Kot je poudaril, so najbolj izpostavljeni predstavniki države v vseh demokratičnih državah še posebej zavarovani.
Aleš Hojs Vlada RS

Kot je pojasnil Hojs, so se za spremembo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim prinaša tudi globo v višini od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, odločili, ker so ugotovili, da je policija ob takšnih primerih napadov nemočna.

Po njegovih besedah, je policija ob julijskih napadih na poslance državnega zbora opozorila, da takšnih dejanj ne more kaznovati. Pregon za tovrstno kaznivo dejanje je stvar vsakega posameznika, ki ga lahko sproži z individualno prijavo, je dodal.

S predlaganim ukrepom so tako javnosti podali signal, da je takšno vedenje do najvišjih predstavnikov države nesprejemljivo in ga bodo, “če ne gre drugače, uredili z zakonodajo”, je prepričan Hojs.

Na ukrep so se sicer v sredo kritično odzvale opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica. “Čudi me, da tudi tisti, ki so bili tudi sami kdaj deležni takšnih napadov, ne podprejo bolj močno tega predloga, saj se lahko tudi njim, kaj takega zgodi, ko bo nastopila druga oblast,” je njihov odziv komentiral Hojs.

Minister za notranje zadeve se je ob tem odzval tudi na očitke, da gre pri uvajanju takšnega ukrepa za uvajanje 133. člena iz časov nekdanje Jugoslavije. A po Hojsovih besedah, se je 133. člen nanašal na sovražni govor v smislu sovraštva zoper komunistični sistem, in ne na žaljenje najvišjih predstavnikov države.

V kolikor želimo vsi skupaj prispevati k drugačni kulturi v družbi, je po njegovem mnenju nujno, da predlagan ukrep sprejmemo.

Po Hojsovi oceni je fizični napad na poslanca pred parlamentom tudi povsem drugačen od besednih obračunavanj na družbenih omrežjih, saj komunikacija tam poteka posredno. A tudi sam ocenjuje, da so takšna obračunavanja neprimerna. Vsak beseda se lahko konča tudi s fizičnim nasiljem, ampak zanimivo je, da se mnogi zdaj obračajo na besede na Twitterju, tistega kar pa nekateri delajo na ulicah (…), kar se je dogajalo v letih pred velikim vzponom nacizma, pa ne omenjajo prav pogosto,” je še dodal Hojs.

Tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije ostro nasprotujejo predlogu. Ocenjujejo, da predlog nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več kot to velja za običajne ljudi. Predlog ima tudi zastraševalen učinek, vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov in je vsebinsko nejasen ter posledično neprimeren, so še navedli.

O uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih bo sicer med drugim v okviru obravnave predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru odločal državni zbor. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.