Grgič Vitkova: “Pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem”

S prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo v Sloveniji doslej cepljenih 125.429 oseb oziroma šest odstotkov prebivalcev, z drugim pa 51.505 oseb oziroma 2,5 odstotka prebivalcev Slovenije, je na današnji novinarski konferenci povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek.
Marta-Grgic-Vitek
V Sloveniji z enim odmerkom cepljenih šest, z dvema pa 2,5 odstotka prebivalstva

Skupno je bilo izvedenih 172.609 cepljenj, dobavljenih pa je bilo 226.956 odmerkov cepiva, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Med cepljenimi je nekaj več žensk. Tako je bilo z drugim odmerkom cepljenih 3,3 odstotka žensk in 1,6 odstotka moških. Najvišji delež cepljenih je v goriški regiji, je navedla.

V cepilnih centrih po državi večinoma končujejo s cepljenem starejših od 80 in 75 let, ponekod cepijo tudi posebej ranljive kronične bolnike ter nepokretne. Zdravstvene delavce najbolj obremenjuje zagotavljanje nemotenega poteka cepljenja, v veliko pomoč bi jim bila aplikacija za naročanje, je povedala Grgič Vitkova.

Pričakuje, da bodo v marcu večinoma cepljeni starejši od 75 let. Poudarila je, da stroka teži k temu, da se s cepljenjem preprečuje smrti in težje poteke bolezni, zato menijo, da je treba prioritetno cepiti starejše ter kronične bolnike.

Nezaželene učinke cepiv na NIJZ spremljajo preko registra cepljenja, kamor morajo javni zavodi in druge pravne ter fizične osebe v zdravstveni dejavnosti poročati o njih. Po tem registru so pri 154.959 osebah, cepljenih s Pfizerjevim cepivom, zabeležili 1823 prijav neželenih učinkov. Ob 4910 osebah, cepljenih s cepivom podjetja Moderna, je bilo deset prijav neželenih učinkov. Pri 12.737 osebah, celjenih s cepivom AstraZenece, pa je bilo prijavljenih 200 neželenih učinkov.

Podatki o prijavah neželenih učinkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom kažejo, da gre najpogosteje za spremembe na mestu cepljenja. Tako so zabeležili 2581 tovrstnih sprememb. Sledijo neželeni učinki na organskih sistemih živčevja (703), prebavil (252), mišično-skeletnih sistemih in vezivnem tkivu (239) ter psihiatrične motnje (133). “Posamezna prijava navadno vključuje več prijavljenih neželenih učinkov,” je povedala Grgič Vitkova.

Do sedaj so zabeležili tudi 13 prijav resnih neželenih učinkov, kar predstavlja 0,7 odstotka vseh prijavljenih neželenih učinkov. Pod te spadajo življenjsko ogrožajoča stanja ali bolezni, hospitalizacije ali podaljšanje hospitalizacije po cepljenju, trajne okvare ali prirojene anomalije, smrti in druga klinična stanja.

Preberi še:  Očka v akciji: Z medijsko kampanjo do bolj aktivnih očetov

“Pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem,” je navedla. V dveh primerih je komisija pri ministrstvu za zdravje že zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Trije primeri so še v fazi preiskave.

V štirih primerih je oseba po cepljenju potrebovala hospitalizacijo. Šlo je za kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida-19, prehodno možgansko kap, prsno bolečino, levkemijo oz. limfom. Tudi v teh primerih je povezava s cepljenjem malo verjetna, je navedla.

V marcu bo po navedba Grgič Vitkove predvidoma dobavljenih 246.000 odmerkov cepiva proti koronavirusu. Tako bo predvidoma dobavljenih 99.450 odmerkov Pfizerjevega cepiva, 30.000 odmerkov Moderninega in 117.000 odmerkov cepiva AstraZeneca, a je dobava tega nekoliko bolj negotova. Dodala je, da so bile v februarju napovedane dobave cepiva izpolnjene.

prijavi se

prijavi se v svoj račun