Slovenija se uvršča med 20 držav, v katerih se ljudje najpogosteje prehranjujejo zdoma. V gostinski ponudbi je meso daleč najbolj zastopano živilo, zato bi pričakovali, da so v dobaviteljsko verigo vključeni domači proizvajalci mesa. Vendar v večini primerov to ne drži. Vprašanje kje in kakšno meso kupujejo slovenski gostinci, bi tako morala pod drobnogled vzeti tako država kot potrošniki oz. gostje v gostinskih lokalih, kjer poreklo mesa ostaja neznanka, so v sporočilu za javnost opozorili pri GIZ Mesne industrije Slovenije.
“Turistični boni so gostinsko-turističnemu sektorju prinesli precejšnje olajšanje, govoriti o multiplikativnosti tega ukrepa pa je posmeh domačemu kmetijstvu in mesni industriji. Vladi predlagamo, da pri naslednjem dodeljevanju državnih pomoči v ukrepe vstavi varovalke, ki bodo gostince napotile k delovanju v kontekstu širše družbene dobrobiti,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri GIZ Mesne industrije Slovenije.
Pri GIZ Mesne industrije Slovenije so še dodali, da izhajajoč iz javno dostopnih podatkov gostinski sektor, ki združuje hotele, restavracije, gostinske lokale in catering ponudnike, predstavlja močno gospodarsko panogo, v kateri deluje prek 12.000 gostinskih obratov, od katerih jih ima več kot 8.000 registrirano dejavnost strežbe hrane in pijač. Panoga na letni ravni ustvari okoli 2 mrd EUR prihodkov, katerih bistveni del prispevajo domači gostje, saj se Slovenija uvršča med 20 držav, v katerih se ljudje najpogosteje prehranjujejo zunaj doma.
“Glede na zgoraj navedene podatke in dejstvo, da je v gostinski ponudbi meso daleč najbolj zastopano živilo, bi pričakovali, da so v dobaviteljsko verigo vključeni domači proizvajalci mesa, vendar v večini primerov to ne drži. V njihovi strukturi kupcev je delež gostincev zanemarljiv, zato bi vprašanje kje in kakšno meso kupujejo slovenski gostinci, morala pod drobnogled vzeti tako država kot potrošniki oz. gostje v gostinskih lokalih, kjer poreklo mesa ostaja neznanka,” so še razložili in dodali: “Ali drugače povedano, meso, ki ga zaužijemo v gostinskih lokalih je pretežno tujega izvora, učinki v gostinskem sektorju pa praktično nimajo vpliva na domačo prirejo in proizvodnjo mesa.“
Z uvedbo družbeno odgovornih praks na področju gostinstva, bi se situacija lahko spremenila v smislu omejevanja nelojalne tuje konkurence, vendar država za tak ukrep nima posluha, so opozorili in dodali, da so se s predlogom za uveljavitev predpisa o navajanju porekla mesa na jedilnih listih slovenski proizvajalci mesa že leta 2016 obrnili na tedanjega kmetijskega ministra, ki je pobudo podprl, več od tega pa se pod njegovim ministrovanjem, kljub številnim pozivom, ni zgodilo. “Žal tudi njegova naslednica v predlaganem predpisu ni videla dodane vrednosti za slovenske kmete in domačo mesno industrijo.”
“Če se torej vrnemo k tolikokrat omenjeni multiučinkovitosti, so boni gostinskem-turističnemu sektorju prinesli precejšnje olajšanje, govoriti o multiplikativnosti tega ukrepa pa je posmeh domačemu kmetijstvu in mesni industriji. Vladi predlagamo, da pri naslednjem dodeljevanju državnih pomoči, v ukrepe vstavi varovalke, ki bodo gostince napotile k delovanju v kontekstu širše družbene dobrobiti,” so še zaključili pri GIZ Mesne industrije Slovenije.
