Poslanska vprašanja
Minister za zdravje Tomaž Gantar je na ustno vprašanje poslanca Aljaža Kovačiča odgovoril skupaj z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Simono Kustec. Minister je posebej izpostavil: “Glavni kriterij za odločitve glede ukrepov, kje z ukrepom omejiti gibanje in stike, je v tem trenutku zmogljivost zdravstvenega sistema. Strinjamo pa se, da bodo prav otroci in mladostniki s posebnimi potrebami med prvimi, ki bodo šli nazaj v šolske klopi.”
Poslanki Maši Kociper je minister za zdravje Tomaž Gantar odgovoril na vprašanje o Nacionalnem razpisu za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za leti 2020 in 2021: “Nacionalni razpis je pripravljen in takoj, ko se bodo ukrepi začeli sproščati bo tudi objavljen. V razpis smo vključili tudi zasebne izvajalce, ker je v preteklosti kar 69,2% sredstev, ki so bile namenjene za skrajševanje čakalnih dob, ostalo neporabljenih. To kaže, da javni zavodi sami ne morejo zagotoviti skrajševanja čakalnih dob nad dopustno čakalno dobo.”
Minister za zdravje je poslanki Meiri Hot na vprašanje o zagotavljanju duševnega zdravja v času epidemije odgovoril: “V Sloveniji smo pripravili Akcijski načrt za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, vzpostavljena je bila enotna brezplačna telefonska številka za psihološko podporo 080 5100, ki je začela z delovanjem v prvem valu epidemije, v drugem valu pa ponovno v začetku novembra 2020. Do konca meseca je v javni obravnavi tudi Predlog Zakona o duševnem zdravju, ki upošteva ugotovitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije in odpravlja neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije.”
Poslancu Boštjanu Koražiji je minister Gantar odgovarjal na vprašanja, povezana v zvezi z oskrbo zdravstvenih delavcev z dobrinami in osnovnimi zdravstvenimi pripomočki: “Zdravstveni sistem v Sloveniji se je, kljub temu, da je kadrovsko podhranjen, učinkovito prilagodil izjemno povečanem prilivu pacientov covid-19. Tople obroke ima zdravstveno osebje v okviru pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja in so opredeljene v predpisih in kolektivnih pogodbah pravico do zagotovljenega toplega obroka. V zadnjem obdobju so posamezniki, podjetja, društva in drugi prepoznali pomen in napore zdravstvenega osebja in se v obliki donacij posebej zahvalili za njihovo delo.“
Minister za zdravje je poslancu Jožetu Lenartu predstavil aktivnosti ministrstva za premagovanje kadrovskih težav v zdravstvu: “Na ministrstvu smo povečali število razpisanih specializacij in omogočili možnost za zaposlovanje tujih zdravnikov. Sprejete so bile številne odredbe, ki za čas prisotnosti nalezljive bolezni covid-19 zagotavljajo dodatne kadrovske zmogljivosti in prilagoditve pri organizaciji in izvajanju zdravstvene dejavnosti. V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP) z dne 23. 10. 2020 je zakonska osnova za razporejanje zdravstvenih delavcev in nagrajevanje zanje. Zdravstvenim izvajalcem smo poslali tudi več dopisov naj se v največji možni meri vključijo v obravnavo pacientov s covid-19.”
Poslanki Bojani Muršič je Gantar odgovoril na vprašanje o motnjah v preskrbi z zdravili: “V prvem valu je prihajalo na nekaterih trgih držav članic Evropske unije do motenj v preskrbi z zdravili zaradi motene proizvodnje učinkovin, ki jih proizvajajo predvsem v Indiji in na Kitajskem. V drugem valu epidemije o motnjah oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki nismo obveščeni, zato se o predpisovanju zdravil samo za en mesec nismo pogovarjali, saj bi z naročanjem bi le še dodatno obremenili zdravnike in bolnike.”
Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2021 in 2022
V nadaljevanju so poslanke in poslanci državnega zbora obravnavali Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022. V dopolnjenem Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021 znaša predlog proračuna Ministrstva za zdravje za leto 2021 529,6 milijona EUR (od tega integralnih sredstev 486,1 milijona EUR) in se v primerjavi s sprejetim proračunom 2021 povečuje za 335,8 milijona EUR.
Bistvena povečanja se nanašajo na uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe, za zagotovitev finančne stabilnosti zdravstvenega sistema (200 milijonov EUR za transfer Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije iz državnega proračuna) in povečevanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (28,2 milijona EUR za Nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2021).
Za progam “Sredstva za financiranje epidemije covid-19” se za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 namenja dodatnih 77,4 milijona EUR, predvsem za nastanitve in prevoze (2 milijona EUR), za rezervacijo cepiv v okviru skupnega evropskega naročila (16 milijonov EUR v letu 2021), za osebno varovalno opremo (20 milijonov EUR) in za testiranja (20 milijonov EUR). Dodatna sredstva so namenjena tudi drugim programom na področju zdravstva, ki so vezani na najranljivejše skupine, za zdravstveno varstvo socialno ogroženih in nezavarovanih (povečanje za 4,3 milijona EUR).
Pomemben delež proračuna ministrstvo namenja investicijskim vlaganjem na sekundarni in terciarni ravni, kjer smo v okviru podprograma za investicije uspeli zagotoviti 48% (skupaj 60,1 milijona EUR).
Programom javnega zdravja je v proračunu 2021 namenjenih 23 milijonov EUR.
Evropska sredstva v okviru Mehanizma React in Mehanizma za okrevanje in odpornost v dopolnjenih proračunih še niso načrtovana, saj so zaenkrat potrjeni le trije projekti React (sredstva se bodo prerazporedila ob nalaganju proračunov). Za druge predloge projektov v Mehanizmu React in Mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki so bili pripravljeni na Ministrstvu za zdravje, pa pričakujemo, da jih bo vlada obravnavala v decembru 2020.
Obravnava zakonodajnih predlogov
Poslanci in poslanke so obravnavali tudi predlog zakona o spremembah Zakona o pacientovih pravicah, ki prinaša poenostavitev nekaterih postopkov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in tudi za paciente. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti se zmanjšuje obseg podatkov, zahtevanih v naročilni knjigi, kar predstavlja administrativno razbremenitev ambulant na primarni ravni zdravstvene dejavnosti brez škode za kakovost zdravstvene obravnave pacienta. Možnost elektronskega naročanja na primarni ravni se je kot prednost pokazala tudi v trenutnih epidemioloških razmerah, saj je spoštovanje protokolov za naročanje in sprejem pacientov pogoj za varno obravnavo pacientov. Z uporabo elektronske naročilne knjige in elektronskega naročanja pa lahko izvajalci vsaj delno zmanjšajo tudi obseg telefonskega naročanja. V zakonu se tudi podaljšuje rok za predložitev napotne listine, saj se je v praksi izkazalo, da veljavni roki povzročajo težave pacientom in izvajalcem, zlasti zaradi potrebe po ponovnem izdajanju napotnih listin v primeru zamude roka za predložitev.
Besedilo: gov.si, Ministrstvo za zdravje
