Naslednje leto obeležujemo pomembno obletnico, 400 obletnico železarstva na Ravnah na Koroškem. V ta namen je včeraj v Štauhariji v starem delu Ravenske železarne potekal multimedijski dogodek, s katerim so tradicijo železarstva z animiranim filmom “Pudlovka” predstavili tudi najmlajšim.
Začetki fužinarstva na Koroškem segajo v daljno leto 1620. Prve kovačnice in žebljarne ob Meži so začele delovati po letu 1747, to pa je povzročilo razmah industrijske izdelave železa. Takratno železarno so leta 1807 kupili grofje Thurni, ki so do konec 1830-ih pokupili tudi večino ostalih obratov v Mežiški dolini ter jih razširili in modernizirali. Izdelke so že takrat izvažali v tujino, največ v Grčijo, Turčijo, Italijo, Sirijo, Egipt, v začetku 20. stoletja pa tudi v Brazilijo in na Bližnji ter Daljni vzhod, tudi v Rusijo.
Razvoj železarne je bil še posebej izrazit po drugi svetovni vojni, ko je v takratni Jugoslaviji železarna postala državna last. Zgradili so livarno ter valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Po elektrifikaciji železarne so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, lužilnico, kalilnico in kemijski laboratorij. V sredini 80-ih let 20. stoletja je bilo v takratni železarni Ravne zaposlenih več kot 6000 ljudi.
V animiranem filmu pudlovka Marjeta, metalurška peč iz 20. stoletja v čokoladnici s pomočjo kruha in čokolade proizvaja vsem poznano pecivo, “muffine”. Čokolada predstavlja prispodobo za jeklo, tako da so tudi najmlajši obiskovalci, ki jih ni bilo malo, razumeli, da se v koroški pudlovki izdelujejo izdelki iz jekla najboljše kvalitete in se izvažajo v svet.
Pri izdelavi filma so sodelovali Tea Kovše, ki je oblikovala koncept in scenarij za film, Katja Vravnik je poskrbela za vizualni koncept in režijo, Jernej Kovač Myint kot ilustrator, Aleš Gangl pa je poskrbel za zvočno produkcijo.
Ustvarjalci animiranega filma PUDLOVKA z leve: Katja Vravnik, Jernej Kovač Myint, Tea Kovše, Aleš Gangl in Karla Oder
Animiran film se bo po predvajanju uporabljal v muzeju kot didaktični pripomoček za otroke oziroma za vse obiskovalce muzeja. Namenjen je predvsem otrokom, saj se starejši zavedamo tradicije jeklarstva, potrebno pa jo je predstaviti tudi mlajšim generacijam.
Dogodek je z glasbo popestrila skupina Zircus, ki je v dvorani Štauharije poskrbela ne samo za glasbo, ampak tudi za vizualno podobo, ki je pritegnila vse obiskovalce.
Vizualne projekcije in koncert skupine ZircuS so oživeli in ogreli Štauharijo
Prireditve sta se udeležila tudi poslanec državnega zbora g. Jani Prednik in podžupan občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik.
Podžupan občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik, je ob tej priložnosti povedal: “Verjamem, da tisti, ki delate in ste delali v Železarni Ravne, še toliko bolj čustveno podoživljate takšne pridobitve, da na takšen način ohranjamo to, kar imamo. Kot je rekel Franc Sušnik: “Naš kruh je jeklo.” In brez jekla to mesto ne bi nastalo in se ne bi razvijalo in tako je tudi danes. To je dejansko srce, ki ga imamo, ki nas ohranja pri življenju. Ne glede na to, da so Ravne prometno odrezane, pa vendarle preživijo v takšnih okoliščinah. Dejansko si Korošci sami pomagamo, da si naredimo ta kruh, da preživimo.”
“Vsi, ki izhajamo iz Raven, na tak ali drugačen način živimo z železarstvom in jeklarstvom.” – Jani Prednik, poslanec v Državnem zboru
G. Jani Prednik je bil nad dogodkom navdušen: “To je bil zelo lep dogodek v okolju, ki ni najbolj običajno. Moram reči, da sem bil pozitivno presenečen in upam, da se bo kak tak dogodek tudi ponovil naslednje leto, ko je 400 obletnica jeklarstva na Ravnah. Kot rečeno, Štauharija ima dušo, in upam, da jo bomo še za kak tak dogodek izkoristili. Vsi, ki izhajamo iz Raven, na tak ali drugačen način živimo z železarstvom in jeklarstvom. Če nismo direktno povezani in ne delamo v železarni, pa je vsaj en naš družinski član živel od jeklarstva in železarstva, tako da vsi smo tesno povezani s tem in mimo tega na Ravnah ne moremo.”
