Search
Close this search box.

Fitnes iniciativa opozarja na diksriminatorno razlikovanje in zahteva smernice odprtja

Slovenska fitnes iniciativa je zaradi negotovosti, v kateri so se znašli vadbeni fitnes centri, javno pozvala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) k pripravi smernic ob odprtju. Kot so zapisali, se jim zdi izjemno diskriminatorno razlikovanje med popolnoma enakimi oblikami rekreacije le zato, ker se izvajajo v različnih športnih objektih.

Po mnenju fitnes iniciative je država v splošno javnost vnesla zmedo, neupoštevanje pravil, vzpodbudila delo na črno, hkrati pa je to popolnoma neodgovorno do zelo močnega sektorja, ki ga v svetu imenujejo fitnes industrija.

Poudarili so, da so infektologi doma in v tujini ovrgli glavni pomislek pri odpiranju, to je sproščanje aerosolov pri fitnes vadbi. Menijo, da ni večje možnosti okužbe kot pri košarki, plesu, borilnih športih in ostalih, ki so zdaj že dovoljeni.

Posredovali so tudi mnenje Mateje Logar s katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo, ki ne vidi resnih pomislekov za ponovno odprtje vseh vadbenih centrov ob zagotovitvi varnih pogojev za vadeče in za osebje. Predlagala je ustrezne ukrepe, med drugimi tudi tudi podpis izjav, da vadeči hodijo na vadbe zdravi, omejitev števila vadečih glede na velikost centra, zagotovitev ustreznega razkuževanja orodij in pripomočkov. Prav tako je ocenila, da bi lahko ob ustreznem čiščenju uporabljali tudi garderobe.

Slovenska fitnes iniciativa je v pozivu zapisala, da njene člane zanima, kdo bo prevzel odgovornost za nastalo finančno in poslovno škodo več kot 200 fitnes centrom v državi. Ugotavljajo, da zdaj pristojni prelagajo odgovornost eden na drugega in da se je izkazalo, da je fitnes področje v Sloveniji nekakšna siva cona.

Že pred dvema tednoma so pripravili smernice oziroma priporočila ob ponovnem zagonu športno-rekreativnih centrov v Sloveniji, kljub vsemu pa priporočil NIJZ še nimajo. Opozorili pa so tudi, da so ali pa bodo v kratkem vrata odprli podobni centri v slovenski soseščini, v Avstriji, Madžarski, Hrvaški in tudi v Italiji, ki ima popolnoma drugačno epidemiološko sliko, zato menijo, da gre pri tem za diskriminatorno razlikovanje oblik rekreacije.