»Festival pomeni druženje in šopek kulture na oltar te pokrajine … « LJUBEZEN je bila letošnja rdeča nit festivala (prižig ognjev ljubezni do dediščine, besede in življenja).
Častni Venec solzic je prejela kulturnica Ivana Prislan.
V petek, 24. maja 2024, se je s prireditvijo Kres besed »Pod japkami« pri Kotnikovi bajti, to je domačija, kjer se je rodil pisatelj in politik Lovro Kuhar Prežihov Voranc, začel dvodnevni Festival solzic 2024.
“V Prežihovih Kotljah se njemu, Prežihu v spomin pogovarjamo, beremo, pojemo, družimo, dotikamo z besedami in poljubljamo z ljubečimi pogledi, smo si naklonjeni, da se zavedamo, da smo živi in zdravi. Da smo skupaj, se veselimo, smo zelo raznoliki ljudje …Le sami (brez tuje pomoči) in skupaj bomo lahko ohranili dobro voljo, stabilno osebnost in preživeli tudi v težkih časih … Brez besede življenja ni! Festival pomeni druženje in šopek kulture na oltar te pokrajine – Mižiške doline in Poduršelja,” je poudarila Renata Picej, organizatorica festivala.
Na Kresu besed pri Kotnikovi bajti, posebni Literarni čajanki Koroškega medgeneracijskega centra v sodelovanju s Seniorkami Kotlje, v kateri je niti žlahtne sodobne koroške besede različnih nastopajočih domačih ljubiteljskih literatk in literatov povezovala prof. Iva Potočnik, so sodelovali tudi gostje.
Med njimi je iz svoje pesniške zbirke Stena srca (2023) poezijo brala Valentina Plaskan, novinarka, igralka, radijska moderatorka, pevka, avtorica in režiserka radijskih iger, nekoč tudi voditeljica Dnevnika na TV Slovenija.
Nekaj proze je prebral Andrej Karničar, župan občine Jezersko, ki je v času Avstro-Ogrske bila del dežele Koroško. Dogodek je s ponosom, da je po rodu – Ravenčan, ki ga je »uka žeja« od doma speljala – , počastil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije Aleksander Jevšek z ženo. Pridružil se je tudi poslanec v državnem zboru Jani Prednik, domačin iz Kotelj.
Predstavili so se učenci OŠ Prežihovega Voranca Ravne, dijaki Gimnazije Ravne, Maks Lapanja (kitara, vokal) in Lan Lesjak (cajon).
Potem se je na Rimskem vrelcu odvilo še slavnostno odprtje festivala z nastopi domačih kulturnih ustvarjalcev, ki nosijo ime po Prežihu, njegovih literarnih junakih ali poustvarjajo po Prežihovem navdihu. Z njimi so bili tudi Avstrijci: pevski kvartet iz Škocjana/St. Kanzian in Lucifer s skupino Krampusgruppe iz Tallacha.
Tudi v soboto, 25. maja 2024, je bilo pestro, saj so že zjutraj krenili na Uršljo goro, ob 10. uri pa bodo zbrani v Peklu, kjer je mali Voranc nabral solzice svoji mami, doživeli »Peklenski sprejem« s »peklensko kulinariko«.
V Kotljah so se lahko obiskovalci cel dan sprehajali po koroški tržnici, poskušali dišeči golaž iz Kotl’jada, občudovali likovna dela koroških likovnikov. Obiskal jih je tudi Kralj Matjaž, kot zaščitnik mistike in legend na Koroškem. Otroci pa so uživali v zanimivem programu, ki so ga zanje pripravili organizatorji. Med drugim je za glasbeno vzdušje poskrbela Romana Kranjčan.
Pohod po Vorančevi poti v Pekel
Vorančeva pot se prične v centru Kotelj. V parku je postavljen bronast kip Pobiča s solzicami, obrnjenega proti Preškemu Vrhu. Od tam vodi pot v globačo Pekel, kjer je Voranc pasel in od koder je materi prinesel dehtečih solzic.
Pekel je grapa oz. globača z imenom »Pekel«. Leži med kmetijama Kogelnik in Kumer (Šapek) v zaselku Podgora pod Uršljo goro in je danes pravzaprav gozdni oder, ki ga je postavilo Društvo Solzice Ravne, da bi ga obudili v življenje zaradi Festivala solzic. Stoji na avtentičnem prostoru tistega Pekla, ki ga poznamo iz Prežihove črtice »Solzice«. Sestavlja ga škorjača – iz drevesne skorje postavljeno bivališče, v katerega so se nekoč zatekali drvarji, ko jih je v gozdu zalotil dež ali jih je ulovila tema, in nekaj klopi. Zraven sta še leseno korito in tabla, ki opozarja, da je obiskovalec vstopil na prostor Prežihovega Pekla; da pa se bo lažje spomnil vsebine »Solzic«, je knjiga Solzice spravljena v kovinskem »nabiralniku« in na voljo vsakomur, ki želi izvedeti, kako je bilo nekoč na tem prostoru, za katerega je Prežih v Solzicah zapisal: »Na koncu našega polja je bila grda, temačna globača, ki so ji rekli Pekel. Bila je podobna globokemu kotlu, obdana od treh strani s strmimi bregovi, le na eni strani je imela žrelo, ki pa se je izgubljalo v črno, skrivnostno lesovje«.
V času Festivala solzic je do tja voden pohod pod taktirko dolgoletnega vodnika in planinca Lojzeta Pristavnika, ki ne samo, da pelje udeležence varno do cilja, poda jim še veliko znanja in zgodb, ki so vezane na poduršeljski svet in okolico, na Kuharjeve in Kotlje.
Tudi tokrat se je kar precej pohodnikov odpravilo na pohod. Nekateri prvič, drugi že večkrat. Nekaj pa jih je na pot odšlo po celotni Vorančevi poti in se jim pridružilo kasneje v globači, ob potočku in ob solzicah, ki ravno zdaj dehtijo tam.
Sprejem v Peklu je turistična zgodba in nepozabno doživetje na gozdnem odru, avtentičnem prostoru iz Prežihove črtice Solzice. Je preplet literature, dediščine, ljudskih zgodb, kulinarike, tradicije in avtentičnosti kraja, ki jo pripravijo gostitelji peklenščki in Lucifer.
V Peklu je pohodnike čakala tudi ‘‘peklenska kulinarika’‘: hudičeva slina, človeški grehi, peklenski namaz in Satanova jajca.
Festival je bil tudi letos praznik kulture, druženja in ljubezni, ki so ga obiskovalci z navdušenjem pozdravili.
Vir: Ravne.si
Fotogalerija
