Po šestih mesecih dogovor o šestih stanovanjih
Sklad je skladno z lansko novelo stanovanjskega zakona javni najem stanovanj začel izvajati z letošnjim letom, razpis je odprt od začetka februarja do konca leta. Kot so STA minuli teden povedali na skladu, se je doslej odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter občina, ki je ponudila dve stanovanji.
Od tega je bilo minuli četrtek pet ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, dve ponudbi sta bili popolni, šest ponudb je bilo sprejetih, od tega so trije ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali trije pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe. Dogovorjen je torej najem za šest stanovanj.
“Z ostalimi ponudniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in sklada, potem ko so ponudniki prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih ponudniki v določenem roku niso dopolnili,” so povedali na skladu.
Ponudbe so prejeli iz celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta.
Stanovanja, za katera je sklad že podpisal najemno pogodbo oz. so v podpisu pri notarju, so na različnih lokacijah po Sloveniji, velika so med 36 in 80 kvadratnih metrov. Zanje je bila izračunana in dogovorjena mesečna najemnina od 148,24 do 344,32 evra. Prav tako imajo podpisano najemno pogodbo za stanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, velikosti 129,80 kvadratnega metra, za katero je bila izračunana in dogovorjena najemnina 395,90 evra.
“Za ostale ponudnike je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, prenizka in so od ponudbe žal odstopili,” pravijo na skladu.
Najemnina do 1,3-kratnika neprofitne najemnine
Višina najemnine, po kateri je sklad pripravljen najeti stanovanje za podnajem, se določi glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja, pojasnjujejo na skladu.
Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov, kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenost. Zakon določa, da višina najemnine ne more biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine za to stanovanje.
Ponudniki morajo tudi predložiti več dokazil, med drugim zemljiškoknjižni izpisek kot dokazilo o lastništvu, kopiji pravnomočnega gradbenega dovoljenja in pravnomočnega uporabnega dovoljenja ter energetsko izkaznico.
Sklad bi spremenil pogoje, da bi bila oddaja državi privlačnejša
Sklad si je v javnem razpisu zbiranja ponudb zastavil cilj pridobiti 200 stanovanj po različnih statističnih regijah. “Želimo si več ponudb, zato bomo seznanjanju javnosti s tem produktom in možnostjo v prihodnje namenili še dodatno pozornost. Upamo, da se zakonodajna ureditev in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo,” pravijo.
V javni najemni službi pri skladu zaznavajo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja in ocenjujejo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov ter pri višini izračunane najemnine za lastnike.
“Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali ter bolj približali možnostim na trgu in pričakovanjem vseh udeležencev v procesu,” pravijo.
“Verjamemo, da bo interesa in ponudb več, če se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi,” dodajajo.
Ministrstvo: Zakonske spremembe, če se bo izkazala potreba za to
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je v gradivu novele stanovanjskega zakona in uredbe o izvajanju javnega najema stanovanj za prvo leto delovanja javne najemne službe predviden najem do 100 stanovanj.
“Vmesni podatki sklada kažejo, da bo realizacija v prvem letu delovanja nižja, podrobnejša analiza in ocena delovanja javne najemne službe pa bo opravljena na podlagi letnega poročila sklada za leto 2022,” so zapisali za STA.
Dodali so, da je po podatkih sklada odziv interesentov zadovoljiv, da pa je delež interesentov, ki se dejansko odločijo za sklenitev najemne pogodbe, sorazmerno nizek. Prvi razlog je po navedbah ministrstva nepopolna prijavna dokumentacija.
“Predvsem uporabno dovoljenje je problematično, saj ga večina starejših objektov nima. Drugi razlog je preveliko razhajanje v višini najemnine, ki jo lastnik pričakuje, in najemnine, ki jo skladno z zakonskimi določili javna najemna služba lahko ponudi,” ugotavljajo.
Ministrstvo jeseni načrtuje koordinacijo s skladom, kjer bi na osnovi dotedanjih izkušenj poiskali rešitve ter izboljšali razmerje med izkazanim interesom lastnikov in nato sklenjenimi najemnimi pogodbam.
“Če bi se izkazala potreba po zakonodajnih spremembah, bo ministrstvo pristopilo k njihovi pripravi,” so napovedali.
Nepremičninski posrednik: Višja najemnina, nadzor nad uporabo stanovanja, stimulativna obdavčitev
Direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić meni, da je odločitev države za vzpostavitev javne najemne službe odlična ideja. “To, da je zanimanje slabo, ne pomeni, da je ideja slaba, vendar se mi zdi, da kalkulacija države za tovrstno oddajanje ni pravilno nastavljena,” pravi.
Ocenjuje, da je ponujena najemnina verjetno prenizka, še bolj kot to pa da bi bilo pomembno opredeliti, kdo bo skrbel za to, da se stanovanje ne poškoduje.
“Če bi bila višina najemnine višja, bi se več ljudi odločilo, da bi predalo ključe nekemu upravljalcu, ki bi urejal donose. Vedno se tudi pojavlja skrb, na kakšen način se nepremičnina uporablja oz. kdo bo skrbel, da se nepremičnina ne bo poškodovala. Za to ponavadi skrbijo najemodajalci z varščino in z rednimi čiščenji, ki so vključeni v najem. Tako mislim, da je največji problem pravilna uporaba nepremičnine – škoda, ki bi bila lahko povzročena, če oddaš stanovanje v upravljanje posredniku – in ne cena,” pravi Đukić.
Meni tudi, da bi moral biti davek za tovrstno oddajanje stanovanja nižji, kot je sicer za oddajanje na trgu. Prav tako bi bilo po njegovem mnenju pomembno ljudi bolje seznaniti z možnostjo tovrstnega oddajanja.
Piše Jure Bernard
