Dodatek za obremenjenost in izpostavljenost: komu in koliko?

Sredstva za dodatke zaposlenim v javnem sektorju zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti pri obvladovanju epidemije covida-19 bo v celoti zagotovila država, je zatrdil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pojasnil je, da bodo o tem, kdo in koliko dodatka dobi, odločali predstojniki, da pa si želi čim bolj enotne prakse dodeljevanja dodatka.

Kot je na novinarski konferenci spomnil minister, bodo lahko zaposleni v skladu s sprejetim protikoronskim zakonom prejeli dodatek za nevarnost in za posebne obremenitve pri delu v času epidemije covida-19 v višini največ 100-odstotkov urne postavke, pri čemer bo predstojnik upošteval posameznikovo izpostavljenost in obseg dela.

Ob tem je spomnil na še en dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki je v višini 65 odstotkov določen v kolektivni pogodbi za javni sektor. Ker kolektivna pogodba tega dodatka ne ureja podrobno, so na ministrstvu podali pobudo za razlago te določbe na komisijo za razlago kolektivne pogodbe. Tudi za ta dodatek pa so zagotovili financiranje iz proračuna, je poudaril.

Slednje je po njegovih navedbah izjemno pomembno zlasti za javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, saj ti izplačila tega dodatka ne bi mogli zagotoviti iz lastnih sredstev. Koliko sredstev bodo javnim zavodom za to namenili, po njegovih navedbah še ni mogoče pojasniti, saj je to odvisno tudi od informacij s terena, ki jih še zbirajo.

Na vprašanje, ali bodo dodatek za obremenjenost prejeli tudi ministri, pa je Koritnik danes ponovil, da zakon omogoča podlago za vse, predstojnik pa je odgovoren, kateri od zaposlenih ta dodatek prejme.

“Mi bomo zagotovili sredstva za vsakogar, ki je do tega dodatka upravičen,” je poudaril. Če kdo pri obračunu plače za marec še ne bo dobil dodatka, bodo po njegovih zagotovilih pripravili poračun pri naslednji plači. Želijo pa si, kot je dejal, da pride do čim bolj enotne prakse dodeljevanja tega dodatka.

Na vladnem Twitter profilu so medtem objavili tudi izjavo predsednika vlade Janeza Janše, ki je že ob sprejemanju protikoronskega zakona v DZ pojasnil, da je bilo za vlado pomembno, da bi ujeli rok aprilskega izplačila plač zdravstvu, a da tega dodatka pri aprilskem izplačilu zaradi vseh postopkov ne bo mogoče izplačati. Zagotovil pa je, da bodo dodatke izplačali za nazaj.

Da bi v prihodnje postopke pri nekaterih zakonih skrajšali, je vlada pripravila tudi predlog novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Tega so po Koritnikovih navedbah že predstavili opozicijskim poslanskim skupinam Levica, SD, SAB in SNS ter predstavnikoma manjšin. Želi si, da bo dovolj politične volje za dvotretjinsko večino.

Z uveljavitvijo predloga novele, ki jo bo pristojna komisija DS obravnavala v ponedeljek, pristojen odbor DZ pa v torek, bi po ministrovih besedah pridobili do osem dni krajšo časovnico pri postopkih sprejemanja novih protikoronskih ukrepov. Po noveli bi bili namreč lahko zakoni, glede katerih je referendum skladno z ustavnimi odločbami nedopusten, razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Volivci pa bi imeli nato možnost v 15 dneh po uveljavitvi zakona sprožiti naknadni ustavni spor, če bodo menili, da je DZ kršil pravico do referenduma, je pojasnil minister.

Med drugim je tudi zagotovil, da državna uprava nadaljuje s svojim delom, tako upravne enote ostajajo odprte in izvajajo postopke, ki omogočajo, da se nekatere dejavnosti nemoteno izvajajo. Ker morajo zagotoviti ustrezne varnostne razmere za vse, pa delo poteka v omejenem kadrovskem in časovnem obsegu.

Preberite še: Vsi ukrepi za samozaposlene na enem mestu.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila