Direktor Koroškega doma starostnikov: Gradijo se novi domovi, a kadra ni

Največja sprememba pri domovih za starejše, ki jo po skoraj 30-letnem vodenju Koroškega doma starostnikov izpostavlja odhajajoči direktor Srečko Mlačnik, je destigmatizacija. V preteklosti si namreč domov, takrat imenovanih ubožnih hiš, v svojem okolju ni želel nihče, danes bi jih imeli vsi. A zelo velik problem je pomanjkanje kadra, opozarja.
Crnece_slika1

V Sloveniji je kar nekaj domov v tem trenutku, ki ne sprejemajo več novih stanovalcev, ker nimajo ljudi, ki bi lahko z njimi delali. Poleg tega so domovi, ki so tik pred tem, da bi jih morali odpreti, ker so že končani, pa jih ne morejo, ker nimajo ljudi, ki bi delali tam,je v pogovoru za STA izpostavil Mlačnik. Prav pomanjkanje kadrov vidi kot enega največjih, če ne največji izziv stroke v prihodnje.

Ob tem je omenil načrte za velike naložbe v sistem nege v sosednji Avstriji, kar bo po njegovem s seboj potegnilo tudi kadre iz Slovenije, ki tja že zdaj odhajajo na delo. Epidemija je trend odhodov sicer nekoliko ustavila, a se bo ta z načrtovanimi vlaganji nadaljeval, je prepričan.

Koroškem domu starostnikov so glede kadrov “na meji”, pravi Mlačnik, ki se mu konec junija izteče mandat na položaju direktorja največjega koroškega doma starostnikov z enotama v Črnečah in Slovenj Gradcu ter nastajajočo enoto na Ravnah na Koroškem.

Mlačnik, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani psiholog in je bil doslej aktiven v številnih strokovnih združenjih s področja socialnega varstva ter je znanje pridobival tudi z obiski podobnih ustanov v tujini, se za vnovično kandidaturo na čelu zavoda ni odločil.

Priznava, da je 28 let dolga doba. “Mislim, da je najpomembnejše to, da smo, bom neskromno rekel, da tudi po moji zaslugi, dosegli destigmatizacijo domov za stare. Da družba ne sprejema domov več kot neke ubožne bajte, da jih ne obravnava več kot hiralnice, ampak kot hiše, kjer se povsem dostojno živi,” je kot najpomembnejšo spremembo na tem področju v minulih treh desetletjih izpostavil Mlačnik.

Poleg pomanjkanja kadrov izzivi stroke tudi obravnava demence in dolgotrajna oskrba

Dejstvo je, da starost sama po sebi ni lepa, prinaša kup težav, ne smemo pa je obravnavati kot bolezen, kar se zelo pogosto dogaja. V starosti se nakopiči toliko modrosti, da človek lahko s tem zelo dobro živi in tudi v domovih lahko, če je dovolj zdrav, dovolj dobro funkcionira, je prepričan Mlačnik.

Med težave in hkrati vedno večje izzive stroke v prihodnje uvršča demenco. Ta bo po njegovih besedah eden večjih izzivov za naslednje izvajalce dolgotrajne oskrbe v kakršnikoli obliki. S podaljševanjem življenjske dobe se namreč povečuje število oseb z demenco, kar opažajo tudi v Koroškem domu starostnikov, kjer so se temu začeli posvečati razmeroma hitro in kmalu vzpostavili tudi oddelek za tiste, ki potrebujejo posebno varstvo. Hkrati v zvezi z demenco kot velik izziv stroke v prihodnje vidi tudi obvladovanje demence zunaj institucij, torej v domačih okoljih.

V 30 letih so se v domovih za starejše spremenile tudi dodatne vsebine, ki jih ti ponujajo in omogočajo stanovalcem. “Tu je tudi naša aktivnost pripomogla k temu, da so v Evropi prepoznali, da so te aktivnosti zelo potrebne,” je ocenil Mlačnik, ki je bil s tujci veliko v stiku tudi, ko je bil dva mandata predsednik Združenja direktorjev socialno-varstvenih zavodov. Bil je tudi v upravnih odborih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Socialne zbornice Slovenije ter član strokovnega sveta pri pristojnem ministrstvu.

Ob vseh siceršnjih prizadevanjih stroke je danes kritičen do birokracije v sistemu.Sistem, ki smo ga zgradili, je zelo zbirokratiziran. Velikokrat so postopki pomembnejši od vsebine, kar je sicer značilno kar za vsa področja. In posledica je ta izrazita prenormiranost, ko bi morala biti vsaka aktivnost in dejavnost zapisana. Kar pa se včasih ne da, pri delu z ljudmi je pa to sploh težko,” je opozoril Mlačnik. Ob pisanju vseh vrst poročil zmanjka kadra za delo z ljudmi, je dodal.

Mlačnik dvomi tudi v uspešnost zdaj zastavljenega zakona o dolgotrajni oskrbi. “Bojim se, da zakon 1. januarja 2023 ne bo začel veljati, ker ne bo denarja. Ni sistemskega vira,” je opozoril. Tudi v doslej znanih načrtih prihodnje vlade pogreša vsebine glede potrebnega razvoja sistema dolgotrajne oskrbe. “O zdravstvu, kjer so problemi zagotovo bolj pereči, veliko, o nas takorekoč nič,” je kritičen.

Prepričan je, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne sodi pod ministrstvo za zdravje, ampak ministrstvo, ki pokriva področje sociale. Trenutno na zdravstvenem ministrstvu po njegovih besedah pišejo pravilnike, ki so neživljenjski. “Kot da ne slišijo tega, kar jim pravita stroka in civilna družba,” je dejal.

Pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi je sicer sodeloval tudi Koroški dom starostnikov, saj so izvajali pilotni projekt na tem področju. Podali so več predlogov, a z mnogimi niso uspeli, so pa med drugim na podlagi ugotovitev iz projekta dosegli spremembo lestvice za ugotavljanje primernosti kandidatov za institucionalno varstvo.

Novo direktorico čaka dokončanje pomembnih naložb

Na razpisu za novega direktorja Koroškega doma starostnikov, ki se je zaključil v začetku leta, je bila med tremi prijavljenimi izbrana nekdanja predsednica Študentske organizacije Slovenije, profesorica sociologije in geografije Katja Pavlinič Šoba, sicer tudi članica stranke SDS, ki zase pravi, da je neaktivna članica stranke.

Soglasje k njenemu imenovanju s 1. julijem letos je pristojni minister Janez Cigler Kralj podal 22. marca. Prihodnja direktorica je že zdaj zaposlena v domu v Črnečah, in sicer kot projektna koordinatorka za prizidek in rekonstrukcijo tega doma.

Mlačnik, ki še ni želel odgovarjati na vprašanje, ali tudi po izteku mandata direktorja ostaja v Koroškem domu starostnikov, ocenjuje, da ji prepušča dom, ki trenutno finančno dobro stoji. Lansko leto so sklenili s presežkom. Je pa dom sredi pomembnih naložb, ki pa se po Mlačnikovih besedah soočajo “z razkorakom med dodeljenimi in nujnimi sredstvi za dokončanje”.

Trenutno s pomočjo sredstev države in EU poteka gradnja centra KO-RA oz. enote za dnevne in začasne namestitve na Ravnah na Koroškem, ki naj bi se končala še letos. V nadaljevanju pa načrtujejo, da bodo na Ravnah zgradili še dom za starejše, kamor bodo “preselili” 24 postelj iz doma v Črnečah, ki jih tam ukinjajo z rekonstrukcijo večposteljnih sob. K 24 bodo morali sicer dodati še kakšno posteljo, da bo delovanje enote na Ravnah finančno vzdržno. A bolj kot to odhajajočega direktorja skrbijo kadri, potrebni za delo v novi enoti.

Pogovarjala se je Vesna Pušnik Brezovnik

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.