Cene pogonskih goriv še naraščajo, država pred izzivom ukrepanja

Cene 95-oktanskega bencina in dizla so se po prvomajskem zaključku 45-dnevne cenovne regulacije ta teden še dvignile. Pritisk na cene naftnih derivatov bo po pričakovanjih ostal velik, še posebej ob embargu na uvoz ruske nafte. Država je pred izzivom ukrepanja, bodisi s posegom v dajatve, z regulacijo marž, ali s subvencijami.

Na Petrolovih bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest je cena litra 95-oktanskega bencina po podatkih s spletne strani goriva.si trenutno pri 1,652 evra, cena dizla pa pri 1,853 evra. Na servisih OMV Slovenija je cena 0,3 centa oziroma 0,4 centa nižja, pri MOL Slovenija pa je približno na ravni Petrolove. Na servisih ob avtocestnem omrežju so cene najbolj prodajanih goriv pri Petrolu višje za okoli šest centov, pri OMV Slovenija pa za okoli sedem centov.

V primerjavi s cenami v nedeljo, 1. maja – takrat se je končalo mesec in pol trajajoče obdobje reguliranih cen, ko je država maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina po državi določila pri 1,503 evra za liter, dizla pa 1,541 evra za liter – so cene pri Petrolu višje za okoli 3,5 centa za liter, pri OMV Slovenija pa je 95-oktanski bencin dražji za tri cente, dizel pa za 2,5 centa.

V tem letu so se na primer pri Petrolu maloprodajne cene, izvzemši obdobje regulacije, pri dizlu zvišale za skoraj 30 odstotkov, pri 95-oktanskem bencinu pa za nekaj več kot petino. Vrednost dizla na sredozemskih borzah je bila medtem v začetku maja glede na začetek leta višja za 78 odstotkov, vrednost 95-oktanskega bencina pa za nekaj več kot polovico. Še večja je razlika glede na zadnje mesece leta 2021, pri dizlu je borzna cena trenutno približno trikratnik takratne.

Rast maloprodajne cene tako bistveno zaostaja za rastjo borznih cen naftnih derivatov in s tem povezanimi višji operativnimi stroški, pri čemer so, kot navedeno, od 15. marca do konca aprila veljale regulirane cene, ko so naftni trgovci na liter dizla kot najbolj prodajanega goriva po nekaterih izračunih ustvarjali okoli 30 centov izgube, pri 95-oktanskem bencinu pa je bila izguba približno pol manjša.

Prav zaradi te poslovne škode si naftni trgovci zdaj prizadevajo za državno povračilo. V primeru kontrole cen in obveznosti prodaje po regulirani ceni tega ob občutni škodi predvideva tudi zakon o kontroli cen. Na Petrolu pravijo, da so na gospodarsko ministrstvo naslovili prošnjo za sestanek, da bi dorekli formulo za poračun škode. Ker je povračilo škode napovedala že odhajajoča vlada, računajo, da bodo pogovore začeli že z njo. Obsega škode ne želijo razkriti, je pa ta, kot pravijo, znatna.

Pritiski na cene bodo po pričakovanjih tudi v prihodnjih mesecih ostali veliki, še posebej, če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, EU pa se bo dogovorila o embargu na uvoz ruske nafte. Tako bo verjetno ostalo, dokler se ne sprostijo druge dobavne poti ali pa preostale velike dobaviteljice nafte občutneje ne povečajo črpanja, čemur pa trenutno niso naklonjene. Trgi sicer močno nihajo, a v odsotnosti globlje gospodarske krize in močnega padca povpraševanja na večje znižanje cen na kratek rok ne gre računati.

Odhajajoča vlada, v vsakem primeru pa naslednja, bo tako pred izzivom, kako poseči v cene. Te so za zdaj v primerjavi s sosednjimi državami v Sloveniji med nižjimi. Izjema je Madžarska, kjer so za fizične osebe cene 95-oktanskega bencina in dizla že nekaj mesecev določene pri 1,29 evra, pri čemer kar nekaj servisov tujih ponudnikov goriva prodaja z zelo skrajšanim delovnim časom ali drugimi omejitvami. Nekoliko cenejši je tudi dizel na Hrvaškem. Pri tem imajo vse sosede, z izjemo Avstrije, trenutno neko obliko državnega posega v cene.

Po analizah Evropske komisije, narejenih pred omenjenim obdobjem cenovne regulacije, so bile cene pogonskih goriv v Sloveniji sicer med bolj ugodnimi v EU, tudi ko se upošteva raven razvitosti držav glede na evropsko povprečje. Pri tem so dajatve predvsem na dizel med višjimi v uniji.

Države po Evropi so sicer v cene posegle na več načinov. Nekatere so znižale DDV ali trošarine in tako posegle v prihodke integralnega proračuna. Nekatere so znižale delež bio komponente, nekatere so regulirale cene, nekatere, na primer Francija, pa so uvedle subvencijo prodajalcem goriv. Slovenski vladi se tako ponuja več možnosti.

Cene lahko začasno zniža z nižjim DDV – trošarine na minimumu ostajajo do konca julija – oziroma z rezom v druge dajatve in tako kratkoročno poseže v davčno strukturo in usmeritve fiskalne ter okoljske politike, pri čemer na primer v primeru DDV za podjetja in kmete tak ukrep ne bi imel učinka.

Lahko vnovič regulira marže, ki ob povečevanju raznih dajatev v zadnjih letih predstavljajo le manjši del cene, tako da učinek na končne cene zelo verjetno ne bi bil bistven. Na Petrolu so ob tem izračunali, da je njihova marža trenutno le na 55 do 60 odstotkih normaliziranega povprečja v EU. Država lahko tudi zniža delež biokomponente, kar prav tako ne bi imelo opaznega učinka.

Lahko pa se odloči za neke vrste subvencijsko shemo in na ta način vsaj nekoliko zniža končno ceno.

Kakšen pa bi bil učinek morebitnega embarga na uvoz ruske nafte na oskrbo Slovenije z naftnimi derivati? Naša države je namreč na tem področju 100-odstotno odvisna od uvoza.

Na Petrolu pojasnjujejo, da Rusija neposredno pri njihovi nabavi goriv predstavlja zanemarljiv delež. Drugače je s posrednimi učinki morebitnega embarga. Petrol namreč naftne derivate prek največjih svetovnih trgovcev kupuje v sredozemsko-črnomorskem bazenu. V njem je 40 odstotkov naftnih derivatov iz Italije, 40 odstotkov iz Grčije, 20 odstotkov pa od drugod.

Koliko v velikih rafinerijah ob Sredozemlju in Črnem morju predelajo ruske nafte, na Petrolu ne vedo, saj rafinerije tega podatka ne razkrivajo. Je pa kar nekaj velikih rafinerij – na primer na Siciliji, v bolgarskem Burgosu in v srbskem Pančevu – v ruski lasti in od teh držav bo odvisno, kaj bodo storile, če rafinerije ne bodo želel predelovati nafte, ki ni ruskega izvora.

Zelo verjetno bi za zagotovitev oskrbe prišlo do podržavljenja, pomembno bo tudi, kako hitro se bodo igralci v primeru embarga prilagodili in vzpostavili nove dobavne poti. Prav tako se napoveduje kar nekaj izjem od embarga za države, kot so Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Češka.

Če bo prilagoditev na nove razmere hitra, je pričakovati kratkoročen vpliv na nadaljnjo rast cen goriv in dobave. Te trenutno po zagotovilih Petrola potekajo normalno in brez zamud, do katerih je prihajalo marca. Največji naftni trgovec v državi ima dolgoročne nabavne pogodbe za ocenjene potrebe sklenjene do konca leta in pričakuje njihovo uresničitev. Za maj so dogovorjene dobave fiksne.

Piše Jernej Šmajdek

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije