Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zlasti od druge polovice leta 2015 izjemno naraščajo. V letu 2022 so znašali 689.434.717 milijona evrov. Glede na leto 2021 izkazujejo 38,5 % rast, oz. so večji za 191,7 milijona evrov.
Na rast izdatkov za nadomestila so v zadnjih letih vplivale epidemiološke razmere, najbolj je na rast v letu 2022 vplivala odsotnost z dela zaradi okužb s covidom-19, ki gre od prvega dne dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za ta namen je ZZZS izplačal 167.772.190 evrov nadomestil, kar predstavlja podvojitev izdatkov za izolacije v 2021 (82.724.205 EUR).
V letu 2021 se je skupni odstotek bolniškega staleža dvignil na 5,1 odstotka (v 2020: 4,5 %). Pri tem se je zlasti povečal delež absentizma v breme ZZZS (z 2,6 % na 3,0 %), in sicer za več kot 1,3 milijona izgubljenih delovnih dni.
Nezmožnost za delo ali zmanjšana delovna sposobnost zaposlenega naj bi trajala omejeni čas, a v Sloveniji je več kot tristo ljudi, ki so na bolniški že več kot pet let, nad tri leta jih je že 1.500, 8.500 jih je bilo v letu 2022 na bolniški več kot eno leto. Število bolniških staležev nad tri leta se je od leta 2015 skoraj početverilo. Najdaljša bolniška pa je decembra trajala že več kot 12 let.
Osebe z najdaljšim bolniškim staležem, ki traja že več kot 12 let so iz območja Maribora, Novega mesta in Koroške.
Če je bil še pred leti skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji v povprečju nekje med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 % in 5 %, smo se v zadnjem obdobju pomaknili med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega.
V letu 2022 je bilo najvišje nadomestilo izplačano v mesecu marcu 2022, in sicer v višini 22.546 EUR (bruto II).
Tabela št. staležnikov na dan 31. 1. 2023 ter 31. 12. 2022 za zavarovane osebe z bivališčem v Območni enoti ZZZS Ravne na Koroškem.
V letu 2022 je bilo za zavarovance z bivališčem v OE Ravne na Koroškem izplačanih cca 50 mio EUR iz naslova nadomestil.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev Koroške je trajala povprečno 23,0 koledarskih dni na leto, medtem ko v Sloveniji 18,0 dni.
Najdaljšo bolniško odsotnost delovno aktivnih prebivalcev ima Črna na Koroškem in je trajala povprečno 32,2 koledarskih dni na leto.
Po mnenju ZZZS mora biti cilj bodočih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. ZZZS je že večkrat predstavil nabor potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih, sistemskih sprememb zakonodaje, ki jih bo nujno potrebno sprejeti, če želijo vsaj zaustaviti neugoden trend povečevanja izdatkov za nadomestila. Glavni izzivi so zlasti:
- sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela;
- preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja in višine bolniškega staleža)
- povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje (vključno z razmislekom, ali je nova prerazporeditev bremen med delodajalce in ZZZS še primerna, stimulativna)
- prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija…)
- obravnavanje nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti)
- vložitev naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo (čakalne dobe kot potencialni generator daljših bolniških staležev).
Besedilo: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
