Ameriški mediji: Biden zmagal še v Pensilvaniji in s tem osvojil predsedniški mandat

Demokratski kandidat Joseph Biden je glede na projekcije ameriških medijev zmagal tudi v zvezni državi Pensilvanija in tako v boju za predsedniški položaj premagal dosedanjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa.
barack-obama-1199638_1920

Nekdanji ameriški podpredsednik je glede na posodobljene rezultate volitev v zvezni državi Pensilvanija osvojil 3.345.906 glasov, Trump pa 3.311.448. S tem ko je prednost povečal na nekaj manj kot 34.500 glasov, so ga ameriški mediji, vključno s tiskovno agencijo AP in televizijo CNN, razglasili za zmagovalca volitev v tej zvezni državi, ki prinaša 20 elektorskih glasov.

Po projekcijah CNN jih je tako skupaj osvojil 273, po projekcijah AP pa 284. Tako je presegel prag 270 elektorskih glasov, ki so potrebni za izvolitev.

Dosedanji predsednik Donald Trump iz vrst republikancev se bo moral tako s predsedniškega položaja posloviti že po enem mandatu.

Trump, ki je razglasil lastno zmago že v sredo, ko še ni bilo preštetih več kot 33 milijonov glasovnic, je nemudoma obtožil Bidna, da hiti z razglasitvijo zmage, čeprav demokrat s tem ni imel nič.

Trump, ki je svoje podpornike prepričal, naj zahtevajo konec preštevanja glasov, je sedaj zatrdil, da volitve še zdaleč niso končane, ker Bidnovih zmag ni potrdila še nobena država.

“Naša kampanja bo v ponedeljek začela tožiti na sodišču, da se zagotovi upoštevanje vseh volilnih zakonov in namestitev pravega zmagovalca. Američani so upravičeni do poštenih volitev, kar pomeni preštetje vseh zakonitih glasovnic, ne pa preštetje nezakonitih glasovnic,” je med drugim sporočil Trump in znova potrdil, da se ga nasprotniki ne bodo tako hitro znebili.

Razglasitev zmage Joa Bidna je prišla v času, ko je nameraval imeti Trump novinarsko konferenco v Pensilvaniji, pri čemer je vnesel popolno zmedo z najavo kraja. Najavil je Four Seasons v Philadelphii, kamor so prišli novinarji in čakali, dokler ni sporočil, da bo konferenca v Four Seasons Landscaping, kar je majhno zasebno podjetje. Na koncu je tvitnil, da bodo imeli novinarsko konferenco le njegovi odvetniki.

Vse to je potekalo v ozadju splošnega navdušenja, ki je izbruhnilo po vsem mestu New York in drugih delih ZDA, kjer je več Bidnovih kot Trumpovih podpornikov. V New Yorku so ljudje plesali po balkonih in ulicah ter predvajali glasno glasbo in vriskali od veselja. Nemudoma so se začeli spontano zbirati za slavja.

Nekdanji podpredsednik ZDA, ki bo postal 46. predsednik ZDA, se v svoji prvi izjavi po proglasitvi za zmagovalca ni več oziral na Trumpa. Sporočil je, da je sedaj čas, da se Amerika poenoti in pozdravi. “S koncem kampanje je čas, da pustimo za seboj jezo in ostro retoriko in pridemo skupaj kot ena država. Mi smo Združene države Amerike in skupaj lahko naredimo vse,” je sporočil Biden, ki bo prisegel na položaj 20. januarja prihodnje leto.

Na koncu bo, kot kaže glede na doslej preštete glasovnice v državah, ki še niso odločene, zbral skupaj 306 elektorskih glasov ali natanko toliko, kot jih je leta 2016 osvojil Donald Turmp, ki je ta rezultat opredelil kot nekaj največjega v zgodovini ameriških volitev.

Tiskovna agencija AP je Bidnu že pripisala zmago tudi v Arizoni, česar večina drugih medijev še ni storila, obeta pa se mu tudi presenetljiva zmaga v zvezni državi Georgii in Nevadi. Aljasko in Severno Karolino, kjer še vedno niso razglasili zmagovalca, bo najverjetneje dobil Trump.

Biden je do zmage prišel po dolgi in naporni poti in vse do zmage na strankarskih volitvah v Južni Karolini ni vedel, ali bo sploh osvojil nominacijo svoje stranke, čeprav je bil v anketah med demokratskimi kandidati vedno na vrhu. Trump se je tega zavedel in je lani skušal prepričati Ukrajino, naj uvede preiskavo proti Bidnu, zaradi česar si je prislužil sicer neuspešno ustavno obtožbo za odstranitev s položaja.

Za povolilne analize bo še čas, vendar pa kaže, da je bila za njegovo zmago med drugim odločilna trdna podpora temnopoltih Američanov in žensk, vendar ne belih žensk, ki so znova, tako kot leta 2016, večinsko podprle Trumpa.

Kot kažejo izidi v Georgii, Arizoni ter republikanskem Teksasu, ki ga je Biden tesno izgubil, pa je imela odločilno vlogo tudi njegova sredinska politika, s katero je postal sprejemljiv za večji del Američanov.

Trumpov odnos do pandemije novega koronavirusa je imel prav tako nekaj vpliva, vendar pa glede na to, da je 45. predsednik ZDA dobil več kot 70 milijonov glasov volivcev, ne odločilno. Pandemijo jemlje resno veliko večji delež Američanov, kot kaže razlika med Bidnom in Trumpom v številu prejetih glasov volivcev.

Biden se je zapisal v zgodovino kot kandidat z največjim številom osvojenih glasov volivcev, Trump pa kot kandidat z drugim največjim številom, pri čemer je presegel tudi zgodovinski uspeh Baracka Obame leta 2008.

Joseph Biden po 32 letih prizadevanj vendarle v Belo hišo

Biden in demokrati so prepričani, da republikanec Donald Trump ogroža temelje ameriške demokracije in ga je bilo treba spraviti iz Bele hiše. Bidna so demokratski volivci na strankarskih volitvah in zborovanjih izbrali kot najvarnejšo opcijo iz množice več kot 20 kandidatov, ki so se potegovali za nominacijo.

Med demokrati in neodvisnimi, pa tudi nekaterimi republikanci Biden velja za sredinskega politika, čeprav Trumpovi podporniki trdijo, da bo njegova zmaga prinesla radikalen zasuk države v levo. Poleg tega nasprotniki namigujejo, da Biden na položaju ne bo dolgo, da bo vladal le en mandat, nakar bo stranko prevzela podpredsedniška kandidatka, 55-letna temnopolta Kamala Harris.

Trumpovi republikanci pravijo, da je Biden marioneta v rokah skrajne levice, kar je sam na televizijskem soočenju s Trumpom 29. septembra v Clevelandu zavrnil s samozavestno izjavo: “Demokratska stranka sem jaz.”

Biden je leta 2008 drugič skušal osvojiti demokratsko predsedniško nominacijo, vendar je takrat zaradi Baracka Obame imela nekaj možnosti le Hillary Clinton kot morebitna prva ženska na čelu ZDA. Biden kot starejši bel moški takrat ni veljal za svežo perspektivo.

Volivci so tedaj med dvema zgodovinskima izbirama – prvi temnopolti predsednik ali prva predsednica ZDA – izbrali Obamo, ki se je zavedal, da bo njegova barva kože marsikoga motila, in si je za spopad z republikancem Johnom McCainom in Sarah Palin za podpredsedniškega kandidata izbral “neškodljivega” Bidna. Ta neškodljivost je zdaj tisto, kar mu je prineslo nominacijo proti kandidatu, kot je Trump.

Obama in Biden sta se v osmih letih spoprijateljila do te mere, da drug drugemu pravita brat. Njun odnos je bil za javnost simpatično zabaven, saj je Biden z izjavami v svojem slogu ustrelil marsikaterega kozla, ampak zamer očitno ni bilo. Obamo je domnevno celo prepričal v podporo homoseksualnim porokam.

Obama je ob koncu drugega mandata, za katerega sta morala premagati Mitta Romneyja in Paula Ryana, ganjenemu Bidnu, ki mu je na položaju podpredsednika zaupal številne naloge doma in na tujem, za njegovo dolgoletno javno službo podeli predsedniško medaljo svobode.

Joseph “Robinette” Biden se je rodil 20. novembra 1942 v mestu Scranton v zvezni državi Pensilvanija, kjer je živel do desetega leta starosti, ko se je družina preselila v Wilmington v zvezni državi Delaware. Sprva premožna družina je obubožala in si je opomogla šele v Delawaru, kjer je oče Joe Biden st. dobil službo kot prodajalec avtomobilov.

Šolal se je na univerzi Delaware in kasneje na pravni fakulteti univerze Syracuze, a mu študij ni posebej ležal. Raje se je ukvarjal s športom, predvsem ameriškim nogometom in tudi baseballom, med vrstniki pa je užival sloves “naravnega voditelja”. Leta 1965 je diplomiral iz zgodovine in političnih ved.

Že v mladosti je bil liberalnih prepričanj in se je udeleževal demonstracij v podporo pravicam temnopoltih Američanov. Vietnamske vojne se ni udeležil. Politično kariero je leta 1970 začel z izvolitvijo v mestni svet Wilmingtona, leta 1972 pa se je z minimalnimi možnostmi proti republikancu Calebu Boggsu pomeril za položaj v zveznem senatu. Z geslom Spremembe je izkoristil nezadovoljstvo z administracijo predsednika Richarda Nixona in zmagal z razliko 3000 glasov.

Ob prvi izvolitvi je Biden postal peti najmlajši senator v zgodovini ZDA. Njegovo politično zmagoslavje je decembra 1972 zasenčila osebna tragedija, ko sta v prometni nesreči umrla njegova prva žena Neilia in enoletna hčerka Naomi Christina, sinova Beau in Hunter pa sta bila hudo poškodovana, a sta preživela.

Biden je skrbel za sinova, v službo v Washington pa se je odtlej vsak dan vozil z vlakom, kar je počel vse do izvolitve za podpredsednika ZDA. Leta 1977 se je poročil s Jill Tracy Jacobs, s katero sta leta 1981 dobila hčerko Ashley Blazer.

V senatu je nekaj časa vodil odbor za mednarodne odnose ter pravosodni odbor v času najbolj odmevnih zaslišanj kandidatov za vrhovno sodišče. Takrat se je zameril ženskim skupinam, ker ni dovolil zaslišanja prič, ki bi potrdile navedbe o spolnem nadlegovanju Anite Hill s strani republikanskega kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa.

Zaradi tega se je kasneje bolj posvetil ženskim vprašanjem in leta 1994 je bil potrjen njegov zakon proti nasilju nad ženskami.

Biden se je srečeval tudi s slovenskimi voditelji, še posebej pogosto v času prizadevanj Slovenije za vstop v Nato, kar je ves čas podpiral. Bil je tudi med prvimi ameriškimi politiki, ki so nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića označili za vojnega zločinca. Kot predstavnik ZDA pa se je v Ljubljani leta 1979 celo udeležil pogreba slovenskega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja.

Za prvo predsedniško kandidaturo se je odločil leta 1988, a je pogorel, med drugim, ker je kopiral govor britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka. Za novo kandidaturo se je odločil leta 2008, vendar jo je hitro končal zaradi pomanjkanja podpore.

Biden se je zapisal v zgodovino kot prvi katoliški podpredsednik ZDA, ob potrditvi izvolitve pa bo po Johnu F. Kennedyju drugi katoliški predsednik ZDA. Zaradi podpore pravici do splava in pravic homoseksualcev sicer ni po volji cerkveni hierarhiji.

Če bo njegova izvolitev potrjena, bo postal najstarejši ameriški predsednik doslej. 20. novembra bo dopolnil 78 let. Doslej je bil najstarejši predsednik Ronald Reagan, ki je bil ob zaključku drugega mandata leta 1989 star nekaj manj kot 78 let.

Kampanja za letošnje volitve je potekala v času pandemije novega koronavirusa. Biden je za razliko od protikandidata, predsednika Donalda Trumpa poudarjal nujnost
spoštovanja ukrepov, med kampanjo je bil večino časa doma, v javnosti je nosil masko.

Biden je popolno Trumpovo nasprotje, kar je bilo očitno tudi med čakanjem na izide volitev. Medtem ko je Trump že v volilni noči razglasil zmago, nato pa trdil, da so mu volitve ukradli, je Biden pozival k potrpežljivosti in opozarjal, da je treba upoštevati vsak oddani glas na volitvah.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.