5977 posameznikom izbrisan termin za še ne opravljene zdravstvene storitve

Na ministrstvu za zdravje so z oktobrom znova vzpostavili sistem brisanja neizkoriščenih terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov. Pri tem je bilo prizadetih 5977 oseb, ki so jim izbrisali prihodnje termine. Odgovornost pripisujejo napakam zdravstvenih izvajalcev pri zamikanju terminov. Pozivajo jih, naj ugotovijo, kje je prišlo do napak.

Storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili, je bila v obdobju epidemije covida-19 ustavljena, je na novinarski konferenci pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje Alenka Kolar.

Z ministrstva so zdravstvene izvajalce 26. septembra obvestili o ponovnem vklopu storitve z 10. oktobrom in jih pozvali, da se nanj pripravijo. Zaradi težav, ki so jih javili nekateri izvajalci, so 21. oktobra sistem začasno izklopili ter zavodom in podjetjem, ki skrbijo za njihove informacijske sisteme, sporočili, naj do 1. novembra uredijo notranje čakalne sezname. 1. novembra je bil sistem znova vklopljen.

Po prvem vklopu storitve brisanja 10. oktobra je bilo iz sistema izbrisanih 645.690 naročil s točnim terminom, večina še iz leta 2020 in 2021. Po ponovnem vklopu storitve novembra je bilo do torka izbrisanih še 424.732 napotnic, prav tako večina iz zadnjih dveh let.

Vsi našteti izbrisani termini se nanašajo na 294.148 oseb, ki so jim tako izbrisali enega ali več terminov, na katere so bili naročeni. “To so lahko bolniki, ki so imeli eno naročilo iz leta 2021, na katerega niso prišli, ali pa so prišli, pa ni bilo sporočeno, da je bil pregled izveden,” je pojasnila Kolar.

Od tega je do škode prišlo pri 5977 osebah, ki so imele eno ali več napotnic za pregled v prihodnosti, torej pregled, ki se ga še niso mogli udeležiti. Nekaterim izmed njih so izbrisali tudi vse kasnejše termine za določeno zdravstveno storitev oz. pregled. Med njimi je sicer na srečo del posameznikov, ki so čakali na rentgen prsnega koša, kjer čakalnih dob praktično ni, je poudarila.

Bolnik se mora po zakonu o pacientovih pravicah v primeru, da na termin zdravstvene storitve ne more priti, najkasneje v 30 dneh po terminu pisno opravičiti. Če tega ne stori, ga izbrišejo s čakalnega seznama, je pojasnila. Bolnik je tako za izbris s čakalnega seznama kriv le, če se termina ne udeleži in se ne opraviči za odsotnost.

Kritični pa so primeri, ko se bolniki pravilno opravičijo in prosijo za premik termina ter pri tem nastane napaka na informacijskem sistemu oz. človeška napaka. Če namreč izvajalci ne zamaknejo termina v prihodnost po pravilih, velja, da se bolnik prvega termina ni udeležil in je lahko izbrisan s čakalnega seznama.

Ob tem poudarja, da ne na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne na ministrstvu za zdravje ne morajo posegati v posamezne informacijske sisteme zdravstvenih izvajalcev. Izvajalci morajo preveriti in ugotoviti, kje je prišlo do morebitnih napak pri vnašanju podatkov v sistem eNaročanja.

Na vprašanje, če so vsi prizadeti bolniki o izbrisu svojih terminov že obveščeni, je odgovorila, da je mogoče, da kateri izvajalci še ne vedo, da so napravili napake. “Te ljudi je treba poklicati, ugotoviti, kje je bila storjena napaka”. Bolnikom z izbrisanimi termini je čim prej treba zagotoviti nove, je poudarila. Težavo bodo po njenih besedah imeli tudi družinski zdravniki, ki bodo morali namesto izbrisanih izdati nove napotnice.

Da je prišlo do izbrisa terminov s čakalnih seznamov, so že ugotovili v Zdravstvenem domu (ZD) Idrija. Gre za 11 spomladanskih kontrolnih pregledov v njihovi pulmološki ambulanti, ki so jih zaradi bolniške odsotnosti zdravnice prestavili.

Na vprašanje, kakšne bodo posledice za bolnike, je direktor ZD Idrija Tomaž Glažar odgovoril, da upa, da nobene, saj so ponovno vzpostavili čakalne knjige v stanju, ko je bilo pred izbrisom. Je bilo pa potrebnega veliko administrativnega dela, tudi za družinske zdravnike, ki so morali napotnice izdati znova. Prizadetim bolnikom so uspeli zagotoviti predvidene termine.

Ob tem je Kolar izpostavila še, da je v informacijskem sistemu trenutno zavedeno za skoraj štiri milijone neopravljenih pregledov v preteklosti. “Govorila sem z izvajalci, velikokrat termin namerno držijo v preteklosti, ker človeka nimajo kam naročiti,” je dejala in pojasnila, da za nekatere predvsem bolj kompleksne zdravstvene posege urniki zdravstvenih delavcev namreč sestavljajo za dva tedna vnaprej. Tem ljudem je treba dati fiksni termin v prihodnosti ali pa ugotoviti, da so storitev opravili kje drugje in je ne potrebujejo več, je poudarila. Prav tako je v sistemu zavedenih 679.306 še ne opravljenih posegov s termini v prihodnosti.

Z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom sta pogledala tudi čakalne vrste za osem najbolj kritičnih storitev, je dejala. Kot sta ugotovila, so delo zelo pospešili pri prvih dermatoloških pregledih, prav tako prvih ortopedskih pregledih, kar pa je vodilo v podaljšanje čakalnih vrst za menjavo kolkov in operacije kolen.

Minister je pojasnil, da bodo lahko o prvih rezultatih ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst govorili po pridobljenih poročilih konec januarja, februarja in marca.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije