Tradicija praznika dela sega v leto 1886, ko je v Chicagu po državljanski vojni s t.i. “Haymarketskim izgredom” Federacija organiziranih in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med drugimi iz deset urnega utečen 8-urni delovni čas. Na ta dan so se v Chicagu organizirale gruče delavcev in pričele s splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila nekaj policistov, na to pa so policisti odgovorili s streljanjem. Ubitih je bilo skupno 11 žrtev. Pravica do 8-urnega delavnika je bila kasneje kljub vsemu uveljavljena, praznika pa v Ameriki še vedno ne praznujejo.
1. maj, ki je v 20. stoletju postal delavski praznik, še danes praznujemo z različnimi obredi. Pri nas, v Sloveniji, na večer pred praznikom zanetimo kresove in postavljamo mlaje, na praznični dan pa si pripnemo rdeče nageljne in se tako spominjamo dogodkov v letu 1886. 1. maja po vsej državi mestni orkestri igrajo koračnice in z njimi širijo veselje in se veselijo pravic, ki smo si jih delavci uspeli priboriti v preteklosti.
Pri nas se pred 2. svetovno vojno praznik ni uradno praznoval. Prvo uradno praznovanje tega praznika je bilo pod nacistično nemško oblastjo leta 1941. V Nemčiji so praznik začeli praznovati šele leta 1993, v Veliki Britaniji pa so ustanovili praznik “May Day Bank Holiday”, ki je namenjen sindikalistom trgovske zbornice.
