Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci dejal, da lahko osebe, ki za 48 ur potujejo na Hrvaško zaradi pomoči ob potresu, vstopajo v Slovenijo brez karantene ali negativnega testa.
Državni svet bo o morebitnem odložilnem vetu na sedmi protikoronski zakon, ki ga je državni zbor sprejel v torek pozno zvečer, odločal še danes. S tem bo pospešil postopek uveljavitve zakona, ki prinaša za dodatnih 550 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19.
rvaško so dan po torkovem rušilnem potresu davi stresli trije močnejši potresni sunki, ki jih je bilo čutiti tudi ponekod v Sloveniji. Žarišče potresov z magnitudami 4,7, 4,8 in 3,9 je bilo ponovno na območju hrvaškega mesta Petrinja.
Po načrtu, ki ga je pripravilo 12 ravnateljev v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, bi se prihodnjo sredo, 6. januarja, v šole vrnili učenci prve triade, 13. januarja otroci do 5. razreda, še teden dni kasneje pa vsi ostali osnovnošolci, je poročal POP TV. A končno besedo o tem bo imela vlada, ki naj bi o tem odločala prav v sredo.
Predsedstvo SD je danes podprlo oblikovanje alternativne protikrizne vlade in konstruktivno nezaupnico vladi s kandidatom za mandatarja nove vlade Karlom Erjavcem. Za SD je ključno, da se nova vlada osredotoči na reševanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize ter vzpostavi zdrave temelje za razvoj Slovenije do leta 2030, so navedli.
Podjetje Lidl je iz prodaje odpoklicalo izdelek Andraževa klobasa (100g) proizvajalca Panvita.
Uprava za zaščito in reševanje o večji škodi po današnjem močnem potresu z epicentrom na Hrvaškem ne poroča. Regijske izpostave še zbirajo podatke, prejeli so precej klicev občanov. Največ manjše škode je bilo po doslej zbranih informacijah na območju Posavja, nekaj je je tudi na območju Podravja in celjske regije.
Močnejši potres z magnitudo 6,3 se je zgodil v bližini hrvaške Petrinje, čutiti ga je bilo po celotni Sloveniji, tudi na Koroškem.
Polovica Slovencev se je pripravljena cepiti proti covidu-19 takoj, ko bo mogoče, je pokazala raziskava študentov Univerze v Mariboru, Sledilnika za covid-19 in Valicona. 55 odstotkov jih meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov. 10 odstotkov sodelujočih v anketi je že bilo okuženih.
Najstarejše, ki ne živijo v domovih za starejše, bi proti covidu-19 po napovedih pristojnih lahko začeli cepiti sredi januarja. Ministrstvo za zdravje je zdravstvene domove zato pozvalo k zbiranju prijav za cepljenje oseb, ki sodijo med prednostne skupine. Skladno z nacionalno strategijo cepljenja bodo najprej cepili starejše od 80 let.
