Na današnji dan se je rodil koroški slikar samouk Jože Tisnikar

FOTO: Arhiv KGLU
Fotografija je iz zbirke KGLU

Na današnji dan se je leta 1928 v Mislinji rodil koroški slikar Jože Tisnikar. 

Jože Tisnikar se je rodil 26. februarja 1928 v Mislinji. Imel je težko otroštvo, osnovno šolo je zapusti že po štirih letih. Ko mu je umrl oče je Tisnikar zasedel njegovo delovno mesto v tovarni lepenk, kjer je delal dokler ga niso vpoklicali v vojsko. Tam je dve leti preživel na bolniškem oddelku, kjer je imel prvi stik z mrtvimi. Po končanem služenju, se je vrnil v domačo vas in jo kmalu zapustil ter se preselil v Slovenj Gradec. Zaposlil se je v tamkajšnji bolnišnici, kjer je opravljal pretežno fizična dela s pacienti. Po dveh letih dela na oddelku, so v bolnišnici odprli prosekturo, v kateri se je zaposlil in delal tam do leta 1983, ko se je invalidsko upokojil. Umrl je 30. oktobra 1998 v prometni nesreči, kmalu po otvoritvi njegove velike retrospektivne razstave v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Jože Tisnikar, najpomembnejši slovenski slikar samouk

Tisnikar je bil slikar samouk. Leta 1955 je naslikal prvo sliko iz bolnišničnega okolja z naslovom Obdukcija. Primarij dr. Stane Strnad je v njegovih delih prepoznal elementarnost in slikarjev izjemen ustvarjalni potencial, zato je nanj opozoril prijatelja, akademskega slikarja Karla Pečka. Pod njegovim mentorstvom se je med leti 1954 in 1964 slikarsko izoblikoval in postal samozavestnejši.

Tisnikar je začenjal s kopiranjem del starih mojstrov, s tem pa ni izpolnil svojih ustvarjalnih želja, saj je v sebi nosil povsem drugačno duhovno substanco. Že v svojih začetkih je bil prepoznaven po svojevrstnem načinu slikanja. Njegovo tragično občutenje življenja in s tem povezano umetniško pot, sta zaznamovali predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice.

Preberi še:  Hojs napovedal spremembe glede policijske ure

Mož s krokarjem:

Ugodna kulturna klima Slovenj Gradca in dejstvo, da se je leta 1951 zaposlil v prosekturi kot obdukcijski pomočnik mu je pomagalo stopiti na likovno prizorišče. Spoznanje o človeški minljivosti in eksistencialno razmišljanje ga je vodilo v svet omame. “Sledili so trenutki katarze, nabiti s spoznanji in energijo, moral se je izpovedati. Risal je in slikal. Oblike so kar vrele iz njega, zato je sprva zgolj risal; barva se je artikulirala šele kasneje. Spontano je začela prevladovati motivika iz okolja, ki se ga je tako močno dotaknilo in mu spremenilo življenje.” so zapisali pri Kulturnem društvu Tisnikar.

Glavna ikonografska tema njegovih del je bila smrt. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, tesnobne prizore iz gostiln, motive alkoholnih delirijev, simbolične procesije, živali, med katerimi ob miših, podganah, netopirjih, konjih, mačkah, čričkih, vsekakor izstopa vran oziroma krokar.

“Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil”, je zapisal k eni izmed svojih značilnih slik.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu hranijo pomembno zbirko Tisnikarjevih risb, slik in grafik iz vseh ustvarjalnih obdobij. V galeriji so se Tisnikarju leta 2018, ob njegovi 90-letnici rojstva in 20. obletnici smrti poklonili z razstavo Smrt ni konec / Death is not the end. Ob razstavi pa je nastala tudi serija kratkih video posnetkov s spomini Tisnikarjevih prijateljev in znancev. O njem je bil pred leti posnet tudi dokumentarni film z naslovom Mož s krokarjem, ki ga je režirala Sonja Prosenc.

Preberi še:  V Sloveniji tudi prvi primeri brazilske različice novega koronavirusa, večjega sproščanja ukrepov ta teden ni pričakovati

Razstave in nagrade:

Pod mentorstvom Karla Pečka je leta 1958 prvič samostojno razstavljal v Ljubljani. Leta 1964 je postal član društva likovnih umetnikov, prvič je razstavljal v tujini na Dunaju. Nagrado Prešernovega sklada je prejel 1970, Bernekerjevo nagrado pa leta 1988. Za lutkovno igro Svetlane Makarovič: Mrtvec pride po ljubico je 1986 naredil likovno zasnovo, 1989 pa scenske predloge za dramo Singer za Sheakespeare Theatre v Londonu. 1990 je nastopil v predstavi Brigade lepote, kjer je igral samega sebe.

Od leta 1958 je več kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Leta 1983 je razstavljal v New Yorku, 1997 je sodeloval na Evropskem mesecu kulture v Ljubljani, 1998 pa je imel retrospektivno razstavo v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Prejel je številne nagrade: 1966 – priznanje na mednarodni razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, Slovenj Gradec; 1970 – nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana in posebno priznanje na mednarodni razstavi Ex tempore, Piran; 1971 – III. nagrada na mednarodni razstavi Ex tempore, Piran; 1978 – Bernekerjeva plaketa, Slovenj Gradec; 1980 – nagrada občinstva na XI. Memorialu Nadežde Petrović, Čačak; Zbirke Tisnikarjevih slik so v Slovenj Gradcu v Koroški Galeriji likovnih umetnosti, v koncernu Gorenje v Velenju in v Kranju, v zasebni lasti Alojza Ovsenika.

VIR: rav.sik.si, sloart.si, KGLU, tisnikar.si

Dogodki

Prosta delovna mesta

Kaj bomo danes jedli?

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun