Murkova listina Korošcema Marti in Alojziju Repanšku

Murkovo nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije prejme etnologinja Irene Rožman Pišek, Murkovo priznanje Katja Hrobat Virloget, Murkovi listini pa je Slovensko etnološko društvo namenilo Marti in Alojziju Repanšku ter Društvu rokodelcev - Rokodelskemu centru Moravče. Slovesne podelitve zaradi epidemije ni bilo.
247839607_4886978967999891_6100532626859059635_n

Irene Rožman Pišek je leta 1993 diplomirala iz etnologije in sociologije. Po študiju je muzejsko delo spoznavala v Posavskem muzeju Brežice, v Dolenjskem muzeju v Novem Mestu in v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Med drugim je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bila izvoljena v naziv asistentke za etnologijo. Leta 2002 je doktorirala z disertacijo Spolno življenje in kultura rojstva na Dolenjskem: Od Trdinovih zapisov (1870) do 2. svetovne vojne.

Leta 2001 je postala sodelavka Inštituta za medicinske vede pri ZRC SAZU, poklicno pot je nadaljevala kot docentka in znanstvena sodelavka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Predavala je teme iz socialne zgodovine in demografske procese, raziskovala pa je tudi šege in navade življenjskega cikla in družinsko življenje.

Podpisala se je pod več kot 100 prispevkov o številnih tabu temah v zvezi s spolnim življenjem, nosečnostjo, babiškimi spomini, s porodom, kulturo rojstva, z rodnostjo v tradicionalnem okolju, rojstnih in mrliških šegah, o poročnih strategijah župljanov, zunajzakonski mladostniški rodnosti v 20. stoletju in o sklepanju zakonskih zvez ter o zdravilstvu in mitologiji, ki jih je objavljala v slovenskih in tujih publikacijah.

Raziskovala je tudi pustovanje oz. šelmarijo v Kostanjevici na Krki, magijske in religiozne tabuje – objavila je edinstveno pričevanje o bajeslovnem bitju Telebi – ter obravnavala življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v drugi polovici 20. stoletja.

Glavnina njenega raziskovalnega dela je potekala v župniji Velike Brusnice pri Novem Mestu, kjer je izvedla obsežno anketo o rodnostnem vedenju, družinskem življenju in reproduktivnem zdravju. O spolnem življenju in kulturi rojstva je napisala tudi monografijo Peč se je podrla (2004), ki je pustila v domači in tuji strokovni in širši javnosti močan vtis.

“Opravljeno raziskovalno delo Irene Rožman Pišek je znova potrdilo tudi uspešnost in ustreznost etnološkega terenskega dela kot raziskovalne metode, kadar gre za celovit vpogled v način življenja ter slišanje in razumevanje življenjepisov in vanje vgrajenih podatkov,” je med drugim zapisala komisija, ki nagrajenki poleg delavnosti in natančnosti pripisuje tudi odprtost in vztrajnost ter opozarja na pomen njenega pedagoškega dela.

Murkovo priznanje letos prejme Katja Hrobat Virloget za knjigo V tišini spomina: “Eksodus” in Istra, Murkovo listino pa zapisovalka ljudskega gradiva iz Črne na Koroškem Marta Repanšek skupaj z nedavno preminulim možem Alojzijem (1937-2021) za delo na področju zbiranja in ohranjanja kulturne dediščine v lokalnem okolju.

Listino je prejelo tudi Društvo rokodelcev-rokodelski center Moravče, ki vešče povezuje znanje preteklosti s sodobno ustvarjalnostjo, so sporočili iz društva.

Zaradi epidemioloških razmer so letošnjo podelitev v živo prestavili. Letošnje prejemnike so predstavili na četrtkovi virtualni prireditvi. Za 1. december načrtujejo Etnološki večer v Posavskem muzeju Brežice, na katerem se bo predstavila lavreatka Irene Rožman Pišek.

Lani je Murkovo nagrado za življenjsko delo prejela Marija Klobčar.

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.