V četrtek, 20. januarja 2022, bo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) na osrednji letni prireditvi podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Prireditev, ki jo bo gostil Klub Cankarjevega doma v Ljubljani, se bo začela ob 18. uri. Ob izvedbi kulturnega dogodka se bodo upoštevala vsa higienska priporočila za preprečevanje okužb z novim koronavirusom pri izvajanju skupinskih kulturnih dejavnosti.
Poleg zlate plakete za življenjsko delo, ki jo bo prejela kiparka Dragica Čadež Lapajne, bodo podelili še štiri srebrne plakete. Prejeli jih bodo Marina Cernetig, predana kulturnica, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika v Benečiji, Radovan Čok, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, Franjo Murko, vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, še posebej zavezan glasbi in petju, in Lučka Maria Peterlin, avtorica gledaliških in radijskih besedil, kulturna organizatorka, pedagoginja in gledališka mentorica v slovenski skupnosti v Italiji. Za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe pa bodo Jasni Žitnik Remic podelili zlati znak.
JSKD priznanja ljubiteljskim kulturnikom podeljuje že več kot dvajset let. Zlata plaketa je priznanje za življenjsko delo in je najvišje odličje, ki ga JSKD podeli za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju, srebrne plakete pa so priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Od leta 2011 sklad podeljuje tudi zlate znake za odmevne dosežke mlajših ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture.
Za priznanja se je potegovalo 40 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. O prejemnikih je odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik dr. Tomaž Simetinger ter člani mag. Marko Rupel, mag. Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in dr. Inge Breznik.
Izjemna kiparka, zaslužna tudi za napredek umetniškega oblikovanja keramike
Komisija je letos najvišje priznanje na področju ljubiteljske ustvarjalnosti namenila akademski kiparki Dragici Čadež Lapajne, ki je poleg izjemne avtorske ustvarjalnosti na področju kiparstva – svoje delo je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah –, slovenski kulturni prostor zaznamovala tudi z neprecenljivim pedagoškim prispevkom. Poleg študentov na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je na likovnih tečajih, delavnicah in umetniških šolah poučevala in motivirala tudi mladino in ljubiteljske ustvarjalce. Pod njenim vodstvom je ljubiteljsko kiparstvo raslo in kakovostno napredovalo v smislu tehnološke in oblikovne doslednosti pa tudi izvedbene kakovosti, spoznavanja in spoštovanja temeljnih likovnih pravil. Izjemen pa je tudi njen prispevek k razvoju umetniške keramike, ki je iz pobud in prizadevanj posameznikov iz pretežno ljubiteljskih ustvarjalnih krogov prešla v polje akademskega in profesionalnega umetniškega delovanja. Rezultati angažiranega delovanja na tem področju so se pokazali med drugim z ustanovitvijo sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, ter z ustanovitvijo oddelka za unikatno oblikovanje, keramiko in steklo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Dragica Čadež Lapajne je za svoje umetniško delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo leta 2020. Zlata plaketa JSKD pa je nagrada za njene ustvarjalne dosežke na področju kiparstva ter za predano pedagoško, kulturno-vzgojno in mentorsko delo in za neprecenljiv prispevek na področju razvoja in uveljavitve keramike kot umetniškega izraznega sredstva.
Prejemniki srebrnih plaket
Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorka slovenskega jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obratno. Med drugim organizacijsko vodi Inštitut za slovensko kulturo v Špetru in multimedijski muzej SMO – Slovensko multimedialno okno ter je idejna vodja in koordinatorka pomembnega projekta Benečija gor in dol, ki prispeva k promociji in boljšemu poznavanju manj znanih, a izredno zanimivih krajev v Benečiji. Sodeluje pri pripravi in izvedbi slovenskih radijskih oddaj, kot je Okno v Benečijo, s katerimi odkrivajo skrite kotičke Benečije in njihove pripovedke. Aktivna je v Beneškem gledališču, za katerega je priredila vrsto besedil, pomagala pri režiji in skrbela za vse, kar je bilo za predstave potrebno: bila je akviziterka, kostumografka, scenografka, šepetalka, v predstavah pa je tudi igrala. Ob vsem tem je Marina Cernetig tudi tankočutna pesnica, ki ustvarja predvsem v domačem slovenskem narečju in uspešno združuje sodobno bivanjsko problematiko s tradicijo.
Radovan Čok je izjemen, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, predani in neutrudni eksperimentator, hkrati pa izjemno tankočuten in občutljiv predavatelj in mentor mladim, prihajajočim avtorjem, ki jim z naravnost fascinantno bressonovsko ljubeznijo do poetike gibljivih slik zna posredovati svoje lastne izkušnje o filmski govorici. Leta 1980 je postal član Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, je eden izmed ustanovnih članov Združenja slovenskih filmskih snemalcev, v letih od 2008 do 2012 mu je tudi predsedoval. Kot direktor fotografije se je podpisal pod dvajset celovečernih igranih filmov, šestintrideset dokumentarnih filmov, dvainsedemdeset kratkih igranih filmov, poleg teh pa je soustvaril več kot šestdeset naročenih predstavitvenih in industrijskih filmov ter glasbenih spotov. Najbolj ga je pritegnila alternativna filmska scena, ki je pomenila prostor iskanja novih izraznih sredstev. Čok je zvesto sledil spremembam, se redno samoizobraževal in znanje prenašal tudi na študente. Njegove posnetke opisujejo kot umirjene in natančne, a spontane in žive. Za svoje delo je prejel številne nagrade, tako za najboljšega snemalca kot za najboljšo fotografijo.
Franjo Murko je vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, ki je pri svojem delu posebej zavezan glasbi in petju. Leta 1975 je sodeloval pri ustanovitvi mešanega pevskega zbora pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec, dve leti pozneje pa je bil med ustanovitelji slovenjgraškega okteta Korotan. Ta se je leta 1982 preimenoval v oktet Lesna, ki je s pesmijo ime Slovenj Gradca ponesel po vsem svetu in ga postavil v središče kulturnega življenja domačega kraja. Franjo Murko je bil tudi med prvimi, ki so v novejšem času prepoznali zaradi nesrečnih, zgodovinsko pogojenih okoliščin dalj časa odrinjene in v nekaterih obdobjih celo zamolčane vrednote in ustvarjalce. Zadnjih 15 let je Franjo Murko tudi predsednik Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec, ki trenutno združuje 21 kulturnih društev Mislinjske doline.
Lučka Maria Peterlin se že 45 let razdaja slovenski skupnosti v Italiji kot kulturna organizatorka, pedagoginja, gledališka mentorica in avtorica gledaliških ter radijskih besedil. Rodila se je v Ljubljani, a se je že dve leti stara priselila v Trst, kjer je odraščala v družini radijskih in gledaliških ustvarjalcev, kar je pomembno zaznamovalo njeno življenje, tako na področju poklicne kot ljubiteljske ustvarjalnosti. V okviru slovenskih šol v Italiji, kjer je kot profesorica slovenščine poučevala 29 let, in v okviru Radijskega odra ter več zamejskih društev in skupin je v teh letih vzgojila številne generacije ljubiteljskih gledaliških poustvarjalcev – igralcev, režiserjev, avtorjev, animatorjev. Kot duša in glavna organizatorka abonmaja Gledališki vrtiljak je pripomogla k širjenju gledališke kulture med najmlajšimi v zamejstvu. Opus njenih radijskih in gledaliških besedil – izvirnih in priredb – šteje več kot 100 del.
Prejemnica zlatega znaka
Jasna Žitnik Remic je vsestranska umetnica – pevka, flavtistka, aranžerka in pedagoginja, ki sodeluje s številnimi glasbeniki, zasedbami in zavodi, velik del njene dejavnosti pa predstavlja organizacija koncertov in izobraževalnih dogodkov. Je ena izmed najdejavnejših posameznikov na področju sodobne a cappella glasbe v Sloveniji, v zadnjih letih pa je svojo pedagoško in organizacijsko dejavnost razširila tudi na področje ljudske glasbe. V prostem času se vedno pogosteje loteva aranžiranja za vokalne sestave in se ukvarja z raziskovanjem različnih vokalnih načinov – od slovenskih ljudskih tehnik do alikvotnega petja. Pri svojem delu presega meje posameznih glasbenih zvrsti in združuje najrazličnejša ustvarjalna področja.
Svoje glasbeno znanje je na več kot tridesetletni glasbeni poti širila pri številnih pedagogih na najrazličnejših področjih, študirala je klasično, jazz, pop in ljudsko petje, prečno flavto, klavir, kompozicijo in aranžiranje ter dirigiranje, svoje bogato znanje pa je ves čas predajala mladim.
Za dolgoletno prizadevno in navdihujoče ustvarjalno delo, dosežke ter inovativne pristope na področju vokalne glasbene dejavnosti JSKD Jasni Žitnik Remic podeljuje zlati znak JSKD.
Besedilo: JSKD
