Search
Close this search box.

Guštanj za jutrno: na razstavi o Mežiški dolini od prazgodovine do protireformacije

Nekoliko skrivnosten je naslov nove stalne razstave Koroškega pokrajinskega muzeja, Guštanj za jutrno, ki jo bodo v muzejskih prostorih na Ravnah na Koroškem odprli v torek. Na njej muzej na sodoben način predstavlja razvoj Mežiške doline od prazgodovine do protireformacije, pri tem pa je vsebine razstave ustrezno približal tudi gluhim in slepim.

Guštanj, kot so se Ravne na Koroškem imenovale do leta 1952, je Herman Vovbrški svoji novopečeni ženi Elizabeti leta 1317 kot darilo po poročni noči podaril skupaj z vsem, kar je spadalo k posestvu. Jutrna (tudi jutrnja) je torej poimenovanje za moževo darilo ženi po poročni noči, zgodba pa je bila izhodišče koroškim muzealcem za naslov nove, tretje stalne razstave v postopno obnovljenih muzejskih prostorih na Ravnah, so predstavniki muzeja danes povedali na novinarski konferenci na Ravnah.

Razstava Guštanj za jutrno zajema obdobje od leta okoli 6000 pred našim štetjem do okoli leta 1600, za muzealce pa je bilo predstaviti 7600-letno obdobje na razstavi v majhnem prostoru razmeroma zahtevna naloga, je dejala vodja projekta, arheologinja Saša Djura Jelenko.

Razstava v ospredje postavlja izbrane muzejske predmete, fotografije in dokumente, ki v petih sklopih predstavljajo arheološko, grajsko in sakralno dediščino Mežiške doline z 21 cerkvami. Med drugim bodo prvič na ogled nekatere kamnite sekire iz mlajše kamene dobe in fotografije v zadnjih letih odkritih rimskih spomenikov iz Zagrada, ki so zasebnih zbirkah, nekaj časa bosta na ogled tudi oba originalna guštanjska pečata.

Največ pozornosti na razstavi sicer namenjajo prazgodovinskemu najdišču Pigl na Javorniku, rimskemu najdišču Zagrad pri Prevaljah, srednjeveškemu Guštanju kot pomembnemu fevdalnemu in trgovskemu središču, sistemu protiturške obrambe, imenovanemu turške šance, ter reformaciji in protireformaciji, ki jo je zaznamovala gradnja cerkve svete Uršule na Uršlji gori.

Posebej izpostavljajo fenomen gradov, dvorov in dvorcev, ki jih je bilo na razmeroma majhnem območju Raven po doslej znanih podatkih najmanj deset. Stavbno sta ohranjena dvorec Ravne, v javnosti poznan kot grad Ravne, kjer so prostori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, in propadajoči dvorec Javornik, ki je v lasti ravenske občine.

Novo stalno razstavo Guštanj za jutrno je oblikoval arhitekt Edi Koraca, postavitev pa temelji na sodobni muzejski predstavitvi s poudarkom tudi na interaktivnih vsebinah, ki jih želijo tako približati mlajšemu občinstvu. Razstavo spremljajo tudi pedagoške vsebine in maskota radovedni Popek.

Pri snovanju razstave je Koroški pokrajinski muzej sodeloval z več zunanjimi institucijami in fotografi, ravenskimi gimnazijci ter prvič tudi z Društvom gluhih in naglušnih Koroške. Tako bo na razstavi predstavljen tudi film, v katerem je vsebina predstavljena s pomočjo znakovnega jezika. Razstava je deloma prilagojena tudi za slepe in slabovidne.

Časovno se nova stalna razstava, ki jo v Muzeju Ravne na Koroškem odpirajo v torek ob 18. uri, konča v obdobju, ki mu je kmalu sledil začetek železarstva oz. jeklarstva v Mežiški dolini. Letošnjo 400-letnico jeklarstva v Mežiški dolini bodo sicer obeležili z več dogodki, podrobnosti pa naj bi bile kmalu znane.

Dogodki