Iz javnih virov se je financiralo 77,4 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo in iz zasebnih virov 22,6 odstotka. Delež javnih virov je bil za 1,4 odstotne točke večji kot v 2020, delež zasebnih virov pa za toliko manjši. Sredstva iz obeh virov so se na letni ravni povečala. Iz prvega za 10,7 odstotka, iz drugega pa za 2,2 odstotka.
Skladi socialne varnosti so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe. V 2021 so financirali 39,9 odstotka izdatkov za ta namen. Pri zasebnem financiranju gre skoraj v celoti za neposredna plačila iz žepa uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva. Ta plačila so predstavljala 22,1 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
V 2021 je bilo razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe 73 odstotkov proti 27 odstotkov, kar je bilo približno enako kot leto prej. Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 55,9 odstotka, je bil namenjen izvajanju take oskrbe v ustanovah, 43,8 odstotka za oskrbo na domu, približno pol odstotka pa za oskrbo v okviru storitev dnevnega varstva.
Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v ustanovah, in sicer 62,8 odstotka, od tega največ, 46,8 odstotka, v domovih za starejše, 13,4 odstotka v drugih socialnovarstvenih zavodih in 2,6 odstotka v bolnišnicah.
Preostalih 37,2 odstotka je bilo namenjenih zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu. To so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.
V opazovanem letu so se občutneje povečali izdatki za financiranje zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe na domu iz javnih virov, in sicer za 30 odstotkov. Prav tako so se povečali tudi izdatki za financiranje socialnega dela dolgotrajne oskrbe iz javnih virov, in sicer za 6,5 odstotka, pri čemer je okoli 70 odstotkov sredstev za plačilo teh storitev prišlo iz zasebnih virov.
Storitve dolgotrajne oskrbe je v 2021 prejemalo okoli 72.200 oseb ali približno 1900 več kot v predhodnem letu. Največ, 37,8 odstotka ali okoli 27.300 teh oseb je omenjene storitve prejemalo na domu, 30,4 odstotka ali okoli 22.000 pa v institucijah. 30,9 odstotka ali okoli 22.300 jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo sicer dejansko precej več, in sicer okoli 47.500, vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in denarni dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve. Tisti, ki prejemajo dva denarna dodatka, se upoštevajo samo pri enem.
