V primerih, ko je bil osumljenec za kaznivo dejanje uboja ali umora aktualni ali nekdanji zakonec oziroma intimni partner, sta bili v prvih desetih mesecih letos ubiti dve ženski, umorjena pa je bila ena. Zabeležen je bil tudi poskus uboja.
Kazenski zakonik opredeljuje uboj kot kaznivo dejanje, ko ena oseba drugi vzame življenje. Kaznuje se z zaporom od petih do 15 let. Umor pa je opredeljen kot kaznivo dejanje, ko oseba vzame drugi življenje denimo na grozovit ali zahrbten način.
Umore in uboje žensk v okviru partnerskega odnosa obravnavajo kot femicid.
Pri tem kot storilca obravnavajo zakonca oz. intimnega partnerja ali nekdanjega zakonca oz. intimnega partnerja. V Sloveniji se takšna kazniva dejanja največkrat zgodijo ob sporih med partnerjema, predvsem zaradi razhoda, ko storilec ne prenese, da ga bo partnerka zapustila, prav tako pa tudi v sporih zaradi pravic do otrok in razdelitve premoženja.
Vsako leto policisti obravnavajo nekaj primerov femicida. Izstopalo pa je leto 2020, ko je bilo teh kaznivih dejanj nekaj več. Ob tem so na policiji opozorili, da so takrat poleg ubojev in umorov partnerk obravnavali tudi uboje in umore sostanovalke v zavodu, hčerke, babice in mame. Poleg tega so obravnavali tri trojne umore, kjer so bile med drugim žrtve tudi ženske. Množični umori sicer za Slovenijo niso značilni.
Med vsemi uboji in umori je ubojev in umorov med zakonci oz. zunajzakonskimi partnerji in nekdanjimi zakonci oz. zunajzakonskimi partnerji približno petina.
Ocenjujejo, da so storilci v dveh tretjinah femicidov zunaj doma poznani kot neproblematični, svoj položaj do bližnjih pa razumejo kot dominantnega. V takšna dejanja jih vodi nasilje, ki je običajno navzoče dalj časa, in posestniški odnos do partnerke. V eni tretjini femicidov pa gre za dejanja, ko so storilci dalj časa nasilni do partnerke in je policija obveščena o nasilju v družini. V nekaterih primerih so jim tudi že prepovedali približevanje žrtvi.
Zagotovili so, da policija namenja v postopkih veliko pozornost ukrepom za zaščito žrtev. Z žrtvijo izdelajo individualno oceno stopnje ogroženosti in ugotavljajo morebitne posebne potrebe po zaščiti.
Nadalje namenjajo veliko pozornost obravnavi nasilja v družini, kjer izobražujejo in usposabljajo policiste in se vseskozi povezujejo z drugimi strokovnjaki. Ob tem v prispevkih za medije poudarjajo pomen, ki ga ima prepoznavanje elementov nasilja v družini. Še zlasti opominjajo, kako pomembna je prijava, saj se nasilje v družini nikoli ne konča samo od sebe.
“Zavedati se je treba, da žrtev včasih sama ne more oz. ne zmore podati prijave. Glede na to je nujno, da vsi, ki kar koli vedo o nasilju, o tem obvestijo policijo in ji tako pomagajo do ustrezne zaščite in pomoči pri izhodu iz nasilja,” so pozvali.
Vir: STA
