Združenje delodajalcev: Z dvigom minimalne plače zabili žebelj v krsto gospodarstva

V Združenju delodajalcev Slovenije menijo, da je odločitev o 16-odstotnem dvigu minimalne plače še en nepremišljen, politično všečen in ekonomsko tvegan poseg v stroške dela. Ukrep delodajalcem sporoča, da so postali priročen plačnik političnih odločitev. Minister za delo in vlada sta po mnenju združenja s tem zabila žebelj v krsto gospodarstva.
Fotografija je simbolična

Združenje delodajalcev je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre pri dvigu minimalne plače za administrativen in ekonomsko surov rez v stroškovno strukturo podjetij, ki bo imel neposredne posledice za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, stroškovno stabilnost podjetij ter širše makroekonomsko okolje. “Takšen dvig je v trenutnih razmerah neodgovoren, nerealističen in nevarno odklopljen od gospodarske realnosti,” so bili jasni.

Vprašanje minimalne plače po navedbah združenja ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko (nagrajevanje) in ohranjanje delovnih mest. “Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti – še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge,” opozarjajo.

Združenje opozarja, da je pri minimalni plači javnosti vedno znova predstavljena zgolj številka, medtem ko se namenoma ali ignorantsko spregleduje njen verižni, eksploziven in sistemsko uničujoč učinek. Dvig minimalne plače namreč sproži neposredno rast številnih drugih obveznosti delodajalcev – zvišujeta se tudi regres in božičnica.

V združenju tudi odločno zavračajo poskus zmanjševanja pomena dviga s trditvijo, da je “strošek delodajalca nižji od bruto dviga“. Takšna razlaga je zavajajoča, marketinška in politično preračunljiva, saj zakriva dejstvo, da se stroški ne povečujejo zgolj prek prispevkov, temveč prek celotnega nabora povezanih obveznosti in posrednih učinkov v plačni strukturi, poudarjajo.

Ministrstvo in vlada sta s sprejetjem takšne odločitve prevzela izjemno veliko odgovornost mimo vseh opozoril gospodarstva. Dejstvo, da sta bila pomisleka izražena celo znotraj vlade, potrjuje, da tudi sami nosilci odločanja razumejo, da gre za tvegano, konfliktno in potencialno destruktivno odločitev. A kljub temu so izbrali pot, kjer se posledice preložijo na podjetja, stroški pa na delodajalce,” so še zapisali.

Vir: STA